Štirinožci so socialna bitja in nujno potrebujejo stik, tako z nami, kot tudi s svojo vrsto. Vse prevečkrat videvam situacije, ko je socialni stik močno omejen ali pa se kuža lahko “samo povoha” na napetem povodcu…

Zmotno je prepričanje, da te mladiček ne bo poslušaš, če se bo preveč igral z drugimi psi. Naučiti se mora komunikacije, kaj je zaželeno in kaj ne in vsega tega ga pač ne moreš naučiti sam v dnevni sobi. Zato je pomembno, da gre mala kepica ven in spozna svet okrog sebe.

Druga skrajnost in mogoče še bolj zmotno prepričanje pa je, da se bodo psi že sami zmenili. No, saj se bodo, samo vprašanje je, na čigavo škodo. Pomembno je, da celo pasje življenje na pravilen način izbiraš njegovo družbo - ta mora biti prilagojena njegovi velikosti, teži in tudi tipu igre. Ne družijo se vsi psi na isti način in prav je, da ima tvoj kosmatinec prijatelje, s katerimi se bo igral na njemu ljub način.

Vse to je v praksi veliko težje, kot se zdi na prvi pogled. Če imaš zelo malega psa, velikokrat nima priložnosti priti v stik z večjimi kosmatinci. Če imaš zelo velikega štirinožca pa je težko najti njegovemu “kalibru” primerno družbo. Še težje je, če je tvoj kuža bolj glasne in malo vsiljive narave.

Vzemi si čas in opazuj pasjo družbo, ki jo srečujeta na sprehodu. Z malo truda bosta našla vsaj dva ali tri prijatelje, s katerimi se lahko dobite na skupnem sprehodu in res pravi pasji igri.

Maja Šparovec

Canima - šolamo pse, izobražujemo skrbnike

Fotografija: Dreamstime