Po burnem odzivu javnosti, številnih apelih civilne družbe in presenetljivem vetu Državnega sveta bo danes v Državnem zboru RS znova odločilno glasovanje o noveli Zakona o zaščiti živali. Za ponovno potrditev zakona bo potrebnih vsaj 46 glasov.

Zakon, ki je sprožil val podpore – in nasprotovanja

Spomnimo: pred dobrim tednom dni je bila novela zakona s 55 glasovi za že potrjena v Državnem zboru. Gre za zakon, ki prinaša konkretne spremembe na področju zaščite živali:

• prepoved baterijske reje kokoši od leta 2029,
• konec kastracij pujskov brez anestezije,
• obvezno mikročipiranje mačk,
• višje kazni za mučitelje živali,
• ter boljšo finančno podporo zavetiščem.

Zakon so podprli številni veterinarski strokovnjaki, nevladne organizacije, društva za zaščito živali in preko 20.000 državljanov, ki so poslali podporna pisma državnim svetnikom in poslancem.

A sledil je veto

Vseeno je Državni svet v torek, 22. julija, zakon zadržal z odložilnim vetom. Svetniki so med drugim izrazili pomisleke glede vpliva zakona na konkurenčnost slovenskih rejcev, usklajenosti z evropskimi smernicami ter morebitnih finančnih posledic za kmetijski sektor. Odločitev je med podporniki zakona sprožila oster odziv, saj je bila sprejeta kljub močnemu pritisku javnosti in brez konkretnih alternativ.

Ključni dan za živali

Zaradi veta mora zakon zdaj še enkrat skozi Državni zbor. Današnje izredno glasovanje bo odločilo, ali novela dokončno stopi v veljavo ali pa znova obstane na zadnji oviri. Za vnovično potrditev zakona bo potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov – kar je manj kot ob prvem glasovanju, zato podporniki zakona ostajajo optimistični.

Zakaj gre za več kot zakon?

Zagovorniki opozarjajo, da ne gre le za zakonodajni postopek. Gre za družbeno sporočilo – ali kot je zapisala ena izmed organizacij: »Gre za vprašanje, ali bomo znali zaščititi tiste, ki ne morejo zaščititi sebe.« Današnje odločanje bo tako preizkus družbene zrelosti in politične odgovornosti – predvsem pa prelomnica za na tisoče živali, ki so danes še vedno izpostavljene praksam, ki jih stroka in javnost že dolgo označujeta za nesprejemljive.

Kaj sledi?

Če bo novela danes ponovno potrjena, bo to pomenilo začetek prehodnega obdobja za posamezne ukrepe. Večina sprememb je namreč predvidena z zamikom – do leta 2029 ali celo kasneje. Zakon tako ne pomeni nenadne spremembe, temveč postopen prehod v bolj sočutno in odgovorno ravnanje z živalmi. Če pa danes zakon ne dobi zadostne podpore, bo moral zakonodajni postopek od začetka, kar bi pomenilo večletno zamudo.

Zakon o zaščiti živali danes ni več le pravno vprašanje. Je simbol odnosa družbe do sočutja, etike in odgovornosti. Odločitev bo – kakršna koli že bo – odmevala dlje od sejne dvorane.

Fotografija: Dreamstime