Pred daljnimi 17 leti smo se odločili, da bomo vzeli pri sosedovi kmetiji mladega psička mešančka. Ko smo s sinom (takrat star eno  leto) in hčerko ( staro sedem let) prispeli na kmetijo, da vzamemo (prej dogovorjenega) pisanega in tribarvnega malega psička, se nam je okrog naših nog začel motati rjav in košato puhast mladiček in se dobesedno določil, da naj vzamemo seboj prav njega.

Tako se je tudi zgodilo, da smo se odločili za našega Maffiya, ki je postal ''Big Boss'' na naši kmetiji. Že kmalu je obvladal vse pasje obveznosti čuvanja hiše in kmetije s celotnim posestvom, nadzor in vsakodnevni nadzor nad domačimi živalmi ter seveda vsakoletni dvakratni ženitveni  večdnevni dopust, ko so mu popustile vse razumne pasje odlike itd.  Povem vam, pred njim se lahko skrije pet mačk skupinsko, ker je on v svoji karieri polovil sigurno petkratno število miši. Pregnal je marsikaterega tujega vsiljivega psa in tudi lisico ter kune, da so bile naše kokoši varne. Ko smo pa imeli koline pa je bil glavni nadzornik vsega dogajanja ta dan. Resnično mu je sin že takrat izbral pravšnje ime zanj Maffy, ker je bil prava ''mafija'', ki se je pustil tudi prav tako po mafijsko razvajati (kateri je temu seveda nasedel). Skratka bil je zelo, zelo prebrisan mali kužek.

Vsakodnevno je točno vedel ob kateri uri je katerikoli od nas prišel domov in nas pričakal tako, da smo že po njegovem laježu oz. cviljenju vedeli ali prihaja domačin ali kakšen drugi nepovabljen obiskovalec. Maffy je bil neverjetno trdoživ, saj se je ''izlizal'' iz številnih poškodb, ki so se mu pripetile v tem njegovem pasjem raznolikem življenju: bil je poškodovan od  tujega avtomobila, nastreljan z zračno puško pri ''ženitvi'', zastrupljen in seveda večkrat pogrižen od drugih psov itd., ampak to so bile zanj le malenkosti pasjega vsakdanjika na deželi, ki jih je vedno prebrodil.

Tako so leta na naši kmetiji minevala, ko se je pred petimi leti moja hčerka odločila, da posvoji odsluženo, izkoriščeno in zavrženo tekačico Greyhoundico Suzanne iz Irske. Že od prvega dne, ko je bila naša Suzanne še zelo šibka in ni poznala ničesar razen male prevozne kletke in tekaškega stadiona ter nikakršne človeške in pasje naklonjenosti ter ljubezni, le izkoriščanje za zaslužek, ji je bil Maffy pravi pasji prijatelj in učitelj. Niti enkrat njihovega sobivanja se nista sporekla. Maffy jo je do danes naučil vseh njegovih pasjih obveznosti:  vsakodnevno lajanje na poštarja, observacija oz. čuvanje hiše, zakopavanje plena itd. Česar Suzanne še nikoli v njenem prejšnjem ''službenem'' življenju ni počela in je na začetku samo strmela v vse te njegove spretnosti in opravljanje vsakodnevnih pasjih nalog. Čeprav je bil Maffy svoboden pes, ki ni nikoli poznal verige ali boksa, si je bil ob vsakodnevnem sprehodu s Suzanne takoj pripravljen nadeti povodec in iti na sprehod… kot da je bil že od nekdaj čistokrvni mestni hišni kužek z vsemi visokimi pasjimi šolami.

Lansko leto pa ga je začela mučiti bolezen, katero smo jo pri veterinarju uspešno sanirali in je bil Maffy tako lahko med nami vse do danes, ko mu je ta bolezen bila preveč  za njegovo visoko starost in smo se odločili, da ga odrešimo njegovih muk, njegovega zelo častitljivo dolgega sedemnajst letnega pasjega življenja.     

Maffy-naš ''Stari'' (sedemnajstletnik, kot smo ga klicali v njegovi visoki starosti):

 ''Počivaj zasluženo v pasjih nebesih…vedno bomo pogrešali tvoj prepoznaven pasji pozdrav, ki si nam ga vsakodnevno namenil, ko smo prihajali domov. Vedno boš  v naših mislih…čeprav si bil majhen kuža, nikoli ne bo tebi enakega ''Big Bossa'' na kmetiji... tvoje naloge si zdaj predal naši- tvoji Suzanne, zato počivaj v miru v pasjih nebesih, katere si si resnično zaslužil…  ''   

Janja Hercog

Zgodbo in fotografijo za rubriko V SPOMIN nam lahko pošljete na info@pesmojprijatelj.si.