Dragi Oskar,

V naša življenja si vstopil povsem nepričakovano, a še bolj nepričakovano si nas veliko prezgodaj zapustil.

Z nami si manj kot 4 leta delil srečne in malo manj srečne trenutke. Bil si nas sonček, vedno si nam polepšal dan, vsakega znal potolažit, včasih tudi malo razjezit … S seboj smo te vzeli na morje, pa k babicam, na obiske – nikoli te nismo hoteli pustiti samega. Postal si več kot član družine, družino si še bolj povezal. Veliko si nas naučil: kako postanemo vodje »krdela«, kako je vsak trenutek dneva pomemben, kako nesmiselno se je obremenjevati z nepomembnosti … in s prehitrim odhodom si nas na boleč način naučil tudi, da nič v naših življenjih ni samoumevno in da moramo znati izkoristiti vsak trenutek, ker nikoli ne vemo, kdaj se bo naša usoda dopolnila.

Dragi moj Oskar, šele tri tedne je, odkar si odšel za vedno. Nisem bila ob tebi. Konec septembra sem odšla na študij v Nemčijo. Veselila sem se, da me boš prišel s starši obiskat med »krompirjevimi« počitnicami. A žal te ne bo nikoli več k meni … Nenadoma si zbolel. Kljub takojšnji pomoči veterinarjev ter njihovi dvodnevni borbi za tvoje življenje, je bilo tvoje malo telesce prešibko, da bi premagalo tako težko stanje. Še vedno nisem povsem dojela, da mi nikoli več ne boš zaspal v naročju. Za vedno si zaspal, a daleč stran od mene. Pogrešamo te. Nikoli te ne bomo pozabili. Za vedno ti bodo pripadali najbolj topli kotički naših src. Upam, da si odšel nekam, kjer ti je lepo in da še od tam paziš na nas … HVALA TI za vse in počivaj v miru!

Maja Majcen

Zgodbo in fotografijo za rubriko V SPOMIN nam lahko pošljete na info@pesmojprijatelj.si.