V zadnjih letih je k nam prišlo 600 posvojenih hrtov - ti psi doma tretirani kot rejne živali!
Slovensko društvo za pomoč hrtom in pointerjem je bilo ustanovljeno v Kranju, z željo informirati javnost o žalostnih usodah več tisoč tekaških angleških hrtov - greyhoundov in lovskih španskih hrtov - galgov. Glavni cilj prostovoljnega dobrodelnega delovanja članov društva je odsluženim hrtom tekačem in lovcem poiskati nove domove, v katerih bodo kot hišni ljubljenčki živeli v prijaznem in ljubečem okolju. "Slovensko društvo za pomoč hrtom in poiterjem je prvo društvo v Sloveniji, ki je bilo uradno registrirano že leta 2008. Prej smo delovali kot neformalna ekipa. Sprva smo delovali samo kot društvo za pomoč hrtom, leta 2015 pa smo svojemu imenu dodali še besedo pointerji. To so lovski psi, ki smo jih ravno tako spoznali v Španiji in z galgi – španskimi hrti delijo enako usodo," nam uvodoma pojasni predsednica društva Nina Žepič.
Hrt je poseben pes. Nam ga lahko na kratko predstavite?
Hrti so nežni, tihi in nemoteči družinski psi. So praktično brez vonja, njihova dlaka je kratka in ne zahteva posebne nege.
Se hrt sicer razume z ostalimi živalmi, denimo drugimi psi in mucami?
Če pogledamo na splošno vsak hrt, lahko sobiva z muco in ostalimi psi. Sploh, če mu je to omogočeno od mladosti. Malo drugače pa je, ko govorimo o posvojenih hrtih. V večini primerov se hrti odlično razumejo z ostalimi psi. Z mucami veliko lažje sobivajo španski hrti, k večinoma odraščajo na španskih kmetijah, v njihovi družbi. Že v rani mladosti se naučijo ločiti, kaj je muc in kaj je zajec. Veliki angleški hrti so na žalost v fazi treninga nemalokrat soočeni s poškodovanimi in oslabelimi mucami, ki so njim in njihovim trenerjem lahek plen pri treningu lovskega nagona, torej so živa vaba. V našem društvu zato odsvetujemo posvojitev velikega angleškega hrta družinam, kjer že sobivajo muce in jim toplo priporočamo španskega hrta. Seveda je vsak hrt individum in zato v takih primerih v našem zavetišču zaprosimo za dodaten test v mačnjaku, ki ga posredujemo bodoči družini. Vsaka posvojitev na tak način je potem varna za oba.
Večina hrtov služi življenje s prav posebnim namenom, ki ga je določil človek. Za kaj vse te pse uporabljajo?
Na žalost je večina španskih hrtov namenjena lovu na zajce in tekmovanja na corsing stezah in tradicionalnih španskih tekmovanjih s konji. Veliki angleški hrti pa za svoje gospodarje služijo denar na ovalnih stezah. Državi z največjo tradicijo sta v Evropi Anglija in Irska.
Veliko naših bralcev najbrž ni seznanjenih s problematiko, s katero se žal sooča veliko psov te pasme v tujini. Po tem, ko hrt človeku ne koristi več, pristane v najboljšem primeru v zavetišču. Kaj vse se lahko zgodi z "odsluženim" hrtom?
Veliki angleški hrti so resnični srečneži, ko enkrat pridejo v zavetišča. Od tam dalje jih čaka samo še zadnji korak, najti nov dom v Evropi. Žal pa ni vedno tako. Greyhound je lahko že ob najmanjši poškodbi na stezi ali v fazi treninga evtaniziran. Enako se zgodi hrtom, ki so prepočasni in svojemu lastniku ne bodo prinašali denarja. V zadnjih letih se lastniki, ki jim za svoje pse ni niti malo mar poslužujejo še prodaje svojih hrtov na Kitajsko, Vietnam in Španijo, torej v države, kjer njihovo življenje ni vredno počenega groša. Sploh v Vietnamu in na Kitajskem jih kasneje nevladne organizacije hudo poškodovane in bolane rešujejo iz rok kitajskih mesarjev. Ste se vprašali kako je to mogoče v moderni Evropi 21. stoletja? Njihovi trenerji z njimi lahko praktično lahko počno kar želijo, saj je greyhound na Irskem in v Angliji registriran zgolj kot rejna žival, kot sta pri nas denimo pujs ali krava.
V Španiji je zgodba podobna. Na srečo pa se situacija izboljšuje in galgo ni več lovsko orodje, dobil je status živega bitja. V zadnjih letih se tako tradicionalni poboji psov, kot so metanje v vrtine, obešanje na drevesa, privezovanje na železniške tire in podobno zmanjšujejo, saj so lovci za svoje početje kaznovani. Lani je prvič padla tudi obsodba z zaporno kaznijo. V Španiji je tako v porastu odstranjevanje čipov z noži in podobnimi predmeti ter posledično metanje galgov na cesto, kjer ogrožajo življenja ostalih udeležencev v prometu, v veliko primerih pa so tudi poškodbe galgov hude.
V Španiji sicer delujeta dve vrsti zavetišč ...
Drži. Razlika med špansko perrero in zavetiščem je v tem, da v perreri lahko vsakega psa usmrtijo že po 8 dneh, če ne najde doma in to tudi uspešno počno. Večina usmrčenih psov je ravno galgov. V zavetišču pa usmrtitev ni. O tem, kakšen status bo imel kraj, kjer je ta prostor lociran, pa odločajo prebivalci posameznega mesta na referendumu. V mestu Albacete (kjer je naše zavetišče) so se odločili za zavetišče, tako da so vsi naši hrtki in ostali psi varni. Še več kot to, resnično jim ni hudega, kar se osnovne oskrbe tiče. Albacete je psom prijazno mesto, lokalni prebivalci sodelujejo z zavetiščem, pomagajo pri oskrbi, organizirana so izobraževanja, kopanje s psi v javnem bazenu v zadnjih dneh pred zaprtjem, mesto dovoljuje kolonije prostoživečih muc, za katere skrbijo prostovoljci zavetišča ...
Dejali ste, da se situacija izboljšuje v Španiji. Zakaj se s problemom ne soočijo tudi v Angliji in na Irskem?
Ker državama to ni v interesu. Ogromno denarja od vstopnic, stav in gostinskih storitev se zaradi greyhoundov izteka ravno na državne račune. Del tega sicer vrnejo preko svojih organizacij in pomagajo pri posvojitvah, a to je le pesek v oči tistim, ki ne poznajo celotne situacije.
Kakšni premiki pa so bili narejeni v Španiji?
S pomočjo Angleške organizacije GIN praktično po vsej Španiji potekajo izobraževanja mlajših generacij. Na prijazen način jih učijo spoštovati svojo avtohtono pasmo. S podporo novinarjev in nevladnih organizacij se spreminja tudi miselnost ostalih državljanov. In napredek je ogromen. Pred 10 leti so v španskem lokalu, ko smo tja prišli z mladičkom galga od mize vstali večinoma vsi gostje in lokal zapustili. Lansko leto smo isti lokal obiskali z mojo galgico, ki je z menoj odšla v Španijo. Dobila je vodo, ljudje so jo božali in jim je bilo zanimivo, da je psička posvojena tako daleč, da je z mano in da je srečna. Občutek je bil fantastičen. In lahko vam iz prve roke povem, da se stvari resnično spreminjajo v prid galgom.
Ali drži, da je hrtom iskanje doma v matičnih državah pravzaprav nemogoče? Če se ne motim, večina "odsluženih" hrtov dom najde izven matičnih držav. Zakaj je temu tako?
Status galgov in greyhoundov, kot ničvrednih delovnih psov, ki niso vredni družinskega življenja je močno vpleten v kulture zgoraj omenjenih držav. Zgolj peščica od približno 50.000 galgov in greyhoundov, ki vsako leto išče svoje domove, je posvojenih v matičnih državah. Na žalost je za njih edina možnost, da matične države zapustijo in najdejo nove dome nekje v Evropi.
Imate morda podatek, koliko hrtov v tem trenutku živi v Sloveniji?
Na žalost tega podatka nimam, saj velik delež hrtov v Sloveniji predstavljajo tudi pasemski hrti vzrejeni v Sloveniji ali uvoženi od tujih vzrediteljev. Po mojih podatkih je v Slovenijo v vseh 15 letih delovanja društev za pomoč hrtom pripotovalo približno 600 hrtov.
Koliko hrtov odda v enem letu v posvojitev vaše društvo?
Pri nas najdemo domove za približno 50 hrtov letno.
Domnevam, da hrt ni primeren pes čisto za vsakega človeka. Kaj mora vedeti potencialni posvojitelj hrta pred samo posvojitvijo?
Vedeti morda, da so vsi hrti, ki iščejo dom in so na voljo za posvojitev prek našega društva, veliki psi. Njihova življenjska doba je tudi do 15 let, tako da se morajo posvojitelji zavedati, da bo hrt njihov družabnik zelo veliko časa. Kot vsi psi, tudi hrti potrebujejo vsakodnevne sprehode, v slabem, mrzlem in tudi deževnem vremenu. Hrti sicer spadajo med bolj zdrave pasme psov, vendar pa tako kot vsa živa bitja, tudi oni lahko zbolijo.
Kako poteka posvojitev hrta preko vašega društva?
Bodoči posvojitelj se nam lahko javi preko naše elektronske pošte ali preko telefona. Kasneje izpolni vprašalnik, omogočimo mu srečanje s hrti, ki so že posvojeni v Sloveniji in srečanje z družinami, ki so jih posvojile. Za vse dodatne informacije smo bodočim posvojiteljem na voljo tudi na naših organiziranih sprehodih in srečanjih. Ko je odločitev družine dokončna, sledi izbira hrta in zadnji korak: čakanje, da hrt z našo pomočjo pripotuje v Slovenijo.
Mitja Čehovin
Komentiraj
Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.