Preden prinesemo domov pasjega mladiča, moramo narediti vse za njegovo varnost. Pospraviti moramo električne kable in igrače, skriti čistila ter druge kemikalije, na varno spraviti zdravila in izven njegovega dosega umakniti nekatere rastline. Še posebej moramo paziti na različne strupe in pasti, s katerimi preganjamo glodavce, polže, mravlje... In čeprav se bomo morda počutili nekoliko neumno, je najboljše, da stanovanje pregledamo z "mladičkove perspektive" - se naokrog podamo na vseh štirih. Še bolj pomembno pa je, da imamo psa vedno pod nadzorom. Sami lahko vse naredimo za njegovo varnost, nato pa pri sosedu poje strup za podgane, ali celo – kot se zadnje čase vse prevečkrat dogaja, namerno zastrupljeno hrano.

Psi, še posebej mladiči, so zelo radovedna bitja. Zato tudi ni čudno, da se lahko pogosto znajdejo v nevarnih situacijah – grizejo električne kable, požrejo kakšno majhno igračko (na primer iz čokoladnega jajčka), strup za podgane, ali pa mimogrede zgrizejo kakšno rastlino, zaradi katere imajo lahko hude težave. Zato je treba imeti psa vedno pod nadzorom, tudi doma. Nikoli ga ne puščamo samega v prostorih, kjer bi se mu lahko kaj zgodilo, pospravimo pa tudi v uvodu naštete potencialne nevarnosti.

Strupena zdravila in čistila

Naši štirinožci se doma pogosto zastrupijo z našimi zdravili. Še posebej strupen je lahko aspirin, ki povzroči hudo bruhanje, pretirano slinjenje in slabost. Če se pes čudno vede in ima naštete znake, moramo čim prej k veterinarju. Nevarna je tudi večina čistil in pesticidov. V zimskem času, ki prihaja, moramo biti posebej pozorni na hladilno tekočino (ali po domače antifriz). Ta namreč zelo lepo diši in je zelo sladka, zato jo psi z užitkom spijejo. Je pa po navadi usodna, saj skrbniki reagiramo prepozno. Prve ure po zaužitju se pes obnaša čudno – izgleda, kot da je pijan in bruha, veliko pije ter urinira. Nato pa se stanje po 12 popolnoma izboljša. In ko že mislimo, da je vse v redu, psu odpovedo ledvice ter umre. Dobrega okusa pa so tudi pasti za podgane, miši in mravlje, saj po navadi vsebujejo sladkor in kikirikijevo maslo. Žal pa povzročajo za psa pogosto usodne notranje krvavitve.

Nevarne rastline in človeška hrana

Pri skrbi za varnost velikokrat niti ne pomislimo na to, da bi psu lahko škodile rastline. Pa vendar obstaja veliko rastlin, ki so za naše kosmatince lahko zelo neprijetne ali pa celo usodne. Zato moramo s pasjega dosega umakniti rože kot so: amarilis, azaleja, razhudnik, bršljan in angleški bršljan, srobot, volčin, difenbahija, naprstec, božična zvezda, perunika, narcisa, oleander, filodendron, rododendron, gumijevec, tobak, tulipan, smokva, tisa, … Seveda ni treba, da se rastlin znebimo, dovolj je le, da jih postavimo na višje mesto, ali nekam, do koder pes ne bo imel dostopa. Paziti moramo tudi pri naši hrani in biti pozorni predvsem na to, da nam ne snede večje količine čokolade. Ta namreč vsebuje theobromin, ki se pri psu izloča počasneje kot pri ljudeh, zato lahko pride do zastrupitve. Različne vrste čokolade vsebujejo različne količine te snovi (mlečne manj, temne več). Ena tablica temne čokolade je na primer vsebuje 500 miligramov, kar predstavlja smrtno dozo za 5-kilogramskega psa.

Iz naših shramb psi ne smejo imeti dostopa tudi do alkoholnih pijač, koščic in pečk jabolk, marelic, češenj, grozdja, breskev in sliv ter do rozin (vsebujejo snov, podobno cianidu, ki lahko povzroči želodčne krče, bruhanje in drisko ali pa celo ovirano dihanje), avokada (za pse je škodljiv zaradi strupene snovi persin) in čebule in česna (vsebuje psom škodljiva dušikov propildisulfid in alilpropilsulfid, ki pri psu povzročita razpadanje rdečih krvničk).

Največjo vlogo v pasji varnosti pa seveda igramo njihovi skrbniki. Mi smo tisti, ki mu moramo zagotavljati varno okolje, v katerem živi, in moramo imeti nad psom vedno nadzor. Še posebno pa moramo poskrbeti za radovedne mladičke, ki bodo (pre)kmalu zrasli v odrasle pse, naučene včasih poskrbeti za lastno varnost.