Ali ste se kdaj vprašali, zakaj o živalih pogosto govorimo kot o »stvareh,« ki jih posedujemo? Pogosto slišimo: »Sem lastnik psa« ali »Naša družina ima muco.« Toda kaj nam v resnici sporoča beseda »lastnik«? Pomeni posedovanje, pravico do razpolaganja, tako kot bi rekli, da smo lastniki avtomobila ali stanovanja. Živali pa niso stvari. So živa čuteča bitja, ki čutijo bolečino, radost, žalost in navezanost. Zato je čas, da spremenimo način, kako o njih govorimo in s tem tudi, kako jih dojemamo. Namesto lastnikov postanimo njihovi varuhi.

Kaj pomeni biti »lastnik«?

Beseda »lastnik« izhaja iz pravnega in zgodovinskega pojmovanja, da je žival premoženje. V zakonu je žival pogosto obravnavana podobno kot premičnina, torej nekaj, kar lahko kupimo, prodamo, podarimo ali zapustimo v oporoki. Čeprav so bili v slovenski zakonodaji narejeni pomembni koraki (denimo priznanje živali kot čutečih bitij), v vsakdanjem jeziku še vedno prevladuje izraz »lastnik«.

S tem ko rečemo, da smo lastniki psa, nehote utrjujemo idejo, da imamo popolno oblast nad njegovim življenjem. Da je naš pes ali mačka tu zato, da nam služi, nas zabava ali zapolnjuje praznino. Toda živali niso predmeti, ki jih posedujemo, temveč so naši sopotniki in bitja z lastnimi potrebami ter notranjim življenjem.

Varuh: drugačen pogled na odnos

Beseda »varuh« odpira povsem drugo perspektivo. Varuh je tisti, ki ne poseduje, temveč skrbi. Varuh prevzame odgovornost, da zagotovi varnost, blaginjo in ljubezen. Ko rečemo, da smo varuhi živali, ne govorimo več o pravici do razpolaganja, temveč o dolžnosti do zaščite.

Biti varuh temelji na sočutju in spoštovanju. Poudarja, da žival ni predmet, temveč živo bitje, ki mu moramo omogočiti dostojno življenje. To pomeni hrano, vodo, veterinarsko oskrbo, gibanje, ljubezen, in kar je ključno, svobodo izražanja njegove narave. Pes mora imeti priložnost vohati, teci, raziskovati. Mačka mora imeti prostor za plezanje, igro in počitek.

Primeri iz vsakdanjega življenja

Če primerjamo dva stavka, je razlika očitna.

• »Sem lastnik psa«
• »Sem varuh psa«

Prvi stavek izraža oblast, drugi odgovornost. Prvi nas postavlja nad žival, drugi nas postavlja ob bok živali kot njegovega spremljevalca.

Pomislite tudi na pogovor z otroki. Ko rečemo: »Naš kuža je naš družinski član, zanj skrbimo« se otroci učijo empatije in odgovornosti. Če pa rečemo: »Imamo v lasti kužka,« to krepi idejo posedovanja. Jezik torej oblikuje miselnost naslednjih generacij.

Zakaj je sprememba jezika pomembna?

Jezik ni le način izražanja, temveč je orodje, ki oblikuje naš pogled na svet. Če uporabljamo izraz »lastnik,« nezavedno utrjujemo hierarhijo, kjer je človek nad živaljo. Če pa uporabljamo izraz »varuh,« se naše razumevanje spremeni, in sicer žival postane subjekt in ne objekt.

To se odraža tudi v dejanjih. Varuh ne bo psa pustil zunaj, na verigi, ker razume, da to ni življenje, vredno živega bitja. Varuh bo razmislil, kaj je najboljše za žival, ne le, kaj je najudobnejše zanj.

Kako lahko to prenesemo v prakso?

• Spremenimo svoj besednjak. Namesto »lastnik« recimo »skrbnik« ali »varuh«.
• Osveščajmo druge. Če nekdo reče: »Jaz sem lastnik muce,« mu prijazno pojasnimo: »Veš, jaz raje rečem, da sem njen varuh, ker zame žival ni stvar, temveč družinski član.«
• Učimo otroke. Otrokom pokažimo, da žival ni igrača, temveč bitje z občutki. Če otroci že od malega slišijo »skrbnik,« bodo ta pogled ponotranjili.
• Podpirajmo zakonodajne spremembe. V številnih državah so že začeli spreminjati pravni jezik, da živali niso več obravnavane kot stvari. Tudi v Sloveniji lahko s skupnim glasom dosežemo več.

Primer iz tujine

V ameriškem mestu Boulder so že leta 2000 sprejeli odlok, s katerim so izraz »lastnik hišnega ljubljenčka« nadomestili z izrazom »skrbnik«. To je sprožilo pomembne razprave in dolgoročno vplivalo na kulturo skrbništva. Ljudje so začeli živali obravnavati bolj odgovorno, kar se je pokazalo tudi v zmanjšanju zapuščenih živali. Zakaj ne bi podobnega premika naredili tudi pri nas?

Prvi korak k spremembi

Morda se zdi, da gre »samo za besede«. A besede imajo moč. Če bomo še naprej govorili, da smo lastniki, bomo nehote ohranjali pogled na živali kot stvari. Če pa se bomo imeli za varuhe, bomo naredili prvi korak k družbi, kjer bodo živali spoštovane kot enakovredna živa bitja.

Kot je zapisal Mali princ: »Za vedno si odgovoren za tisto, kar si udomačil.« In v tem stavku je bistvo tega, kaj pomeni biti varuh, in sicer odgovornost, ljubezen in zaveza, da bomo živalim stali ob strani vse življenje.

Katja Jakup

Animal Angels Slovenija

Fotografija: Dreamstime