Sprehodi v naravi so za večino psov najlepši del dneva. A v zadnjih letih jih spremlja vse večja skrb – klopi. In ne le tisti, ki jih že poznamo. V Sloveniji se namreč vse pogosteje pojavljajo tudi večji, bolj aktivni in drugačni klopi, ki predstavljajo dodatno tveganje za pse in njihove skrbnike.

Gre za spremembo, ki ni naključna. Mile zime, daljša topla obdobja in večje število gostiteljev, kot so glodavci in divjad, ustvarjajo idealne pogoje za njihovo širjenje. Posledično so klopi prisotni dlje časa v letu – in v večjem številu.

Ko klop ne čaka več, ampak išče

Med bolj izstopajočimi novimi vrstami je tako imenovani veliki klop, znan pod imenom Hyalomma marginatum. Že na prvi pogled se razlikuje od tistih, ki smo jih vajeni – je večji, hitrejši in ima značilno progaste noge.

A njegova največja posebnost je vedenje. Večina klopov čaka na rastlinju, da se gostitelj približa. Ta pa deluje drugače – zazna gibanje in toploto ter se aktivno premika proti žrtvi. Prav zato ga pogosto opisujejo kot “klopa lovca”.  Za psa to pomeni, da se lahko klop pojavi tudi tam, kjer ga morda ne bi pričakovali.

Klopi niso več le v gozdu

Če smo nekoč klopa povezovali predvsem z gozdovi, danes to ne drži več. Najdemo jih na travnikih, v parkih, na vrtovih in ob sprehajalnih poteh.

Slovenija spada med države, kjer so bolezni, ki jih prenašajo klopi, relativno pogoste. Med najbolj znanimi sta borelioza in klopni meningoencefalitis, pri psih pa so pogoste tudi babezioza, anaplazmoza in ehrlihioza.

Težava je v tem, da okuženega klopa ne moremo prepoznati na pogled. Vsak ugriz zato predstavlja potencialno tveganje.

Ko znaki niso očitni

Okužbe, ki jih prenašajo klopi, so lahko zahrbtne. Pogosto se začnejo neopazno – z utrujenostjo, slabšim apetitom ali rahlo povišano temperaturo. Kasneje se lahko pojavijo bolečine v sklepih, spremembe v vedenju ali splošno slabo počutje.

Ker so simptomi blagi ali nespecifični, jih skrbniki hitro spregledamo. Prav zato je pomembno, da smo po vsakem ugrizu še posebej pozorni na spremembe.

Preventiva ni več izbira, ampak nuja

Ker se pojavljajo tudi bolj aktivne vrste klopov, postaja zaščita še pomembnejša.

Osnova ostaja enaka:

• redno pregledovanje psa po sprehodu,
• izogibanje visoki travi,
• ter uporaba zaščitnih sredstev.

Pomembno pa je, da zaščito prilagodimo življenjskemu slogu psa. Pes, ki veliko časa preživi v naravi, ima bistveno večje tveganje kot tisti, ki večino časa preživi v urbanem okolju.

Sprehodi naj ostanejo brez skrbi

Klopi so danes del realnosti, ki je ne moremo ignorirati. Lahko pa jo razumemo in se nanjo pripravimo. Z nekaj doslednosti, pozornosti in pravilno zaščito lahko naredimo veliko. Ne zato, da bi se bali narave – ampak zato, da bomo v njej lahko še naprej brezskrbno uživali skupaj s svojimi kosmatinci.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija: Dreamstime