V kratkem obeležujemo Mednarodni dan Zemlje. To je pomemben dan za vse nas, saj imamo radi naravo, morje, gore in gozdove. Žal pa že desetletja spremljamo razvoj družbe, ki s svojim pogosto nepremišljenim odnosom do narave pred našimi očmi povzroča razkroj naravnih habitatov in ekosistemov. Pri tem izgubljamo številne rastlinske in živalske vrste.

V šolah bi se morali učiti, kako pomembno je živeti na način, ki ohranja naravo, ter kako v vsakdanjem življenju sprejemati trajnostne odločitve. V preteklosti, ko se posledic podnebnih sprememb še nismo dovolj zavedali, so se oblikovali številni vzorci ravnanja z okoljem – doma, v lokalni skupnosti in širše. Danes je te ustaljene navade težko spreminjati.

Pogosto rečemo: »V kakšni lepi deželi živimo, v čudoviti Sloveniji.« A koliko se zares zavedamo pomena teh besed? Koliko se je naša okolica spremenila v letih, ko jih izrekamo? In predvsem – kaj smo kot posamezniki in kot družba naredili včeraj in danes, da bi te lepote ohranili za prihodnje generacije?

Posadi drevo

Ob dnevih Zemlje pogosto sadimo drevesa kot simbolno dejanje zavedanja, da drevo pomeni življenje. Naj vsak izmed nas posadi vsaj eno drevo. Še pomembneje pa je, da postanemo varuhi že obstoječih dreves – predvsem starih, t. i. veteranskih dreves.

Veteranska drevesa imajo veliko vlogo

Stara drevesa pogosto niso v ospredju zanimanja, kar pa predvsem kaže na pomanjkanje znanja o njihovi izjemni vrednosti. Številne raziskave, tudi slovenske, potrjujejo, kako pomembno vlogo imajo.

Zrela drevesa čistijo zrak, zadržujejo meteorno vodo, uravnavajo temperaturo in veter ter nudijo življenjski prostor številnim prostoživečim živalim – med njimi tudi redkim in ogroženim vrstam.

Z ohranjanjem obstoječih dreves zmanjšujemo potrebo po obsežnem ponovnem sajenju ter ohranjamo dragocene mikrohabitate in ekosistemske storitve brez dodatnih stroškov. Odrasla drevesa že danes opravljajo pomembne naloge, podpirajo lokalni turizem ter prispevajo k vezavi ogljika in biotski raznovrstnosti.

V času, ko se po svetu spodbuja množično sajenje dreves, je odstranjevanje odraslih dreves kontraproduktivno. Ohranjanje teh dreves je ključno za naravno ravnovesje, zato bi se morali osredotočiti na podaljševanje njihove življenjske dobe in zmanjševanje izgub.

Stara drevesa nosijo tudi zgodbe prostora – dajejo krajini estetsko in kulturno vrednost ter jo naredijo privlačnejšo za širšo družbo.

Mlada drevesa

Seveda imajo velik pomen tudi mlada drevesa. Kjer je le mogoče, jim poiščimo prostor – tudi tam, kjer se zdi, da ga ni. Toplih in vročih obdobij je vse več, drevesa pa so naši pomembni zavezniki.

Raziskave kažejo, da je preživetje novo zasajenih dreves v urbanih okoljih zahtevno. Le približno polovica dreves ob cestah preživi več kot 13 do 20 let, nekatere starejše študije pa navajajo še nižjo življenjsko dobo – okoli sedem let.

Kako pa v gozdu?

V gozdovih smo le gostje. Vstopamo v čudovit, a vedno bolj ranljiv dom rastlin in živali. Naši štirinožni prijatelji naj bodo na povodcu – ne le zaradi njihove varnosti, temveč tudi zaradi zaščite živali, ki tam živijo.

Tudi najbolj prijazni psi lahko med igro preganjajo ali poškodujejo male sesalce, ptice, dvoživke in druge živali. Pogosto si rečemo, da se nam to ne bo zgodilo – a vedno obstaja prvič.

Bodimo spoštljivi do vseh oblik življenja. Ne želimo povzročati trpljenja drugim bitjem, ki se lahko konča tudi z bolečo smrtjo.

Z varovanjem dreves, živih mej in naravnih ekosistemov ohranjamo tisto, kar nam je še ostalo. Delujmo z mislijo na povečanje biotske raznovrstnosti – začnemo lahko že danes, na lastnem vrtu.

Mojca Furlan
Društvo Reks in Mila

Fotografija: Dreamstime

Kolumne na spletnem portalu Pes moj prijatelj izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča uredništva.