Posvojitev psa je za mnoge ljudi eden najlepših trenutkov. V dom pride novo bitje, ki potrebuje varnost, potrpežljivost in ljubezen. Pogosto si predstavljamo srečen konec – pes zapusti zavetišče, stopi skozi vrata novega doma in začne novo poglavje svojega življenja.

A včasih stvari niso tako preproste. V zadnjih dneh je veliko pozornosti pritegnila zgodba iz Maribora, kjer je občan po posvojitvi psa tega po približno desetih dneh vrnil v zavetišče, nato pa prejel račun v višini približno 1500 evrov. Primer je sprožil številne odzive in odprl pomembno vprašanje: kaj se zgodi, ko posvojitev ne uspe?

Preden hitro sodimo eno ali drugo stran, je vredno pogledati širšo sliko.

Pes v zavetišču ni vedno isti pes kot doma

Veliko ljudi si težko predstavlja, da se lahko pes v zavetišču vede popolnoma drugače kot v novem domu. A to je zelo pogosto. Zavetišče je za psa nenavadno okolje. Veliko je novih vonjav, zvokov, drugih živali, ljudi in sprememb. Nekateri psi se tam zaprejo vase, drugi so videti mirni, tretji pa zaradi stresa ne pokažejo vseh svojih vedenjskih vzorcev.

Šele ko pridejo v domače okolje, se lahko pokažejo težave, kot so strah, lajanje, ločitvena stiska, negotovost ali težave pri prilagajanju na življenje v stanovanju. To ne pomeni, da je zavetišče "skrivalo težave" ali da je pes "slab". Pomeni le, da je pes živo bitje s svojo preteklostjo, izkušnjami in značajem.

Posvojitev ni enako kot nakup psa

Ko pripeljemo psa domov, si pogosto želimo, da se bo hitro vključil v družino. A pri nekaterih psih je začetek lahko zelo zahteven.

Pes morda nikoli prej ni živel v stanovanju. Morda ne pozna pravil domačega življenja. Morda se prvič sreča s stopnicami, televizijo, mestnim hrupom ali tem, da ostane nekaj časa sam.

Prvi dnevi in tedni zato niso vedno čas za popolno srečo. Pogosto so čas prilagajanja. Posvojitev pomeni sprejeti tudi tisto plat psa, ki ni vedno popolna.

Ali bi moralo obstajati poskusno obdobje?

Prav ta primer odpira zanimivo vprašanje, o katerem se med ljubitelji živali veliko govori: ali bi morala biti pri vseh posvojitvah možnost poskusnega obdobja? Nekatera zavetišča in organizacije takšne možnosti že uporabljajo, saj omogočajo, da se pes in družina bolje spoznajo v domačem okolju. To lahko pomaga ugotoviti, ali se značaj psa, potrebe živali in način življenja družine ujemajo.

Po drugi strani pa zavetišča opozarjajo, da pes ni predmet, ki ga vrnemo, če ni popolnoma takšen, kot smo pričakovali. Vsaka vrnitev je za žival dodaten stres, saj se ponovno znajde v okolju, iz katerega je že odšla.

Prav zato je zelo pomembno, da se ljudje pred posvojitvijo dobro pripravijo.

Najlepši trenutek posvojitve je pogosto šele začetek

Preden posvojimo psa, si moramo zastaviti nekaj iskrenih vprašanj:

• Ali imamo dovolj časa?
• Ali smo pripravljeni na morebitne težave?
• Ali razumemo, da pes morda potrebuje mesece, da se počuti varnega?
• Ali smo pripravljeni poiskati pomoč strokovnjaka, če se pojavijo vedenjski izzivi?

Ljubezen do psa ni samo trenutek, ko ga prvič odpeljemo iz zavetišča. Prava ljubezen se pokaže predvsem takrat, ko stvari niso popolne.

Tudi zavetišča imajo težko nalogo

Pri tem ne smemo pozabiti, da zavetišča vsak dan pomagajo velikemu številu živali. Njihov cilj je najti dom, kjer bo pes ostal dolgoročno. Vsaka neuspešna posvojitev pomeni, da se žival ponovno znajde v stresni situaciji, hkrati pa zavetišča nosijo dodatne stroške oskrbe.

Zato je komunikacija med zavetiščem in bodočim skrbnikom tako pomembna. Iskren pogovor o značaju psa, njegovih potrebah in morebitnih izzivih lahko prepreči marsikatero težavo.

Pes ne išče popolnega človeka – išče človeka, ki bo vztrajal

Vsak pes ima svojo zgodbo. Nekateri so takoj pripravljeni za novo življenje, drugi potrebujejo več časa, potrpežljivosti in razumevanja.

Najlepše zgodbe o posvojitvah pogosto niso tiste, kjer je vse popolno že prvi dan. Najlepše so tiste, kjer človek in pes skupaj premagata začetne ovire in si počasi zgradita zaupanje.

Primer iz Maribora nas zato ne bi smel spodbuditi k iskanju krivca, ampak k razmisleku. Posvojitev psa je čudovita odločitev, vendar je tudi odgovornost. Pes ne potrebuje samo novega doma. Potrebuje nekoga, ki ga bo pripravljen spoznati, razumeti in mu dati čas, da postane del družine.

Ker druga priložnost ni samo to, da pes dobi dom. Druga priložnost je tudi to, da ima možnost v tem domu ostati.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija: DepositPhotos