Vtisi iz julijskega obiska zavetišča Scooby Medina v Španiji
Ne štejemo več, kolikokrat smo se že v okviru društva Hrtji svet odpravili v (nekoč) največje špansko zavetišče Scooby Medina, vsekakor pa tja hodimo že več kot 14 let, vsako leto vsaj enkrat. Zadnja leta je prostovoljk (no, tudi kakšen prostovoljec se najde ???? ) vse več, zato smo letos bili v zavetišču že trikrat, planirani pa sta še 2 odpravi.

Foto: Pika med česanjem aljaškega malamuta, ki je nego zelo pridno prenašal
Zavetišče je res veliko, ves čas skrbijo za približno 350 psov, 100 mačk, več deset konjev in oslov, kokoši, koz in drugih živali. Vse rejne živali so odvzete iz slabih razmer ali rešene pred klavnico.

Foto: Klara je aljaškega malamuta spoznala že lani, tako da si zanj zelo želimo, da ga nekdo posvoji. Vroča Španija ni ravno najboljše okolje zanj.
Naše prostovoljke so bile tam v začetku julija in so spoznale vročo špansko podnebje in delati na 35+ stopinjah ni najlažje. Že prvi dan so se zakopale v delo, prvenstveno je delo v zavetišču čiščenje ograd – nič kaj idilično delo, ampak tako pač je, da imajo psi in mačke čiste ograde, kjer bivajo mesece, nekatere celo leta, v upanju, da najdejo svoje domove.
V zavetišču vidiš tudi, kaj je to realnost v Španiji v odnosu do lovskih psov. Sprejeli so psičko Sorayo, galgico progaste barve, ki so jo našli na ulici z rano na levi strani vratu. Točno na tistem mestu, kjer je bil mikročip, ki je tudi v Španiji obvezen zaradi ugotavljanja lastništva. In če ni mikročipa tudi ni lastnika, ki bi ga lahko kaznovali zaradi namerne zapustitve psa.

Foto: Nastja in galgo Clemente, ki že ima zagotovljen dom v Italiji.
Vsak dan so punce poskrbele tudi za vse hospitalizirane pse in mačke, očistile mačjo karanteno in mačje ograde, postrigle kremplje tistim psom, ki so imeli predolge, jih počesale, če je bilo to potrebno. Skrbele so tudi za odpravljanje zajedavcev pri psih – v Španiji so klopi še bolj trdovratni kot pri nas, mi smo v to prepričani.

Foto: Nika in skupina galgin, ki so si vse želeli pozornosti.
Po nekaj dneh so tudi tisti bolj plašni psi pričeli zaupati in prihajati bližje. Zelo lep občutek je, kot te pride povohat tisti bolj zadržan pes, naslednji dan se ti morda pusti celo že pobožati. Takšna socializacija, čeprav kratka, je pomembna, da dobijo psi čim več pozitivnih izkušenj z ljudmi. Seveda pa v zavetišču niso samo plašni psi, kje pa! Ogromno je klovnov, takšnih, ki bi ti skočili v naročje, dajali poljubčke, ki uživajo v pozornosti, v interakciji s človekom.

Foto: Erna in podenčica Samira, ki je v zavetišču že več kot 3 leta.
Cilj naših prostovoljnih obiskov je poleg dela, da pomagamo zaposlenim v zavetišču tudi to, da spoznamo pse, ki jim potem iščemo domove. To je zelo pomembno, da imamo čim več informacij, da lahko potencialnim posvojiteljem povemo čim več o njih.

Foto: Galgina Clio je očarala vse prostovoljke.
Veseli nas, da je posledica našega zadnjega obiska to, da imamo rezervirane že 3 španske hrte. Prva potnica Sinda je v zavetišču čakala celo 3 leta, to je resnično preveč!
Kljub temu, da so bili dnevi v zavetišču zelo dolgi (sonce je zašlo šele okrog 22. ure) je čas minil prehitro.
Mi smo na naše prostovoljke Erno, Klaro, Nastjo, Niko in Piko zelo ponosni!
Kolumna Društva Hrtji svet Slovenije
Organizacija za pomoč hrtom v stiski
Fotografije: Arhiv društva
Komentiraj
Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.