Kdor je že kdaj izgubil psa ali mačko, dobro ve, kako tiha lahko postane hiša. Nenadoma ni več tac na hodniku, ni več pozdrava pri vratih, ni več tistega pogleda, ki nas je spremljal vsak dan.

Za mnoge ljudi je izguba hišnega ljubljenčka globoko boleča izkušnja. In čeprav okolica včasih to žalost podcenjuje, znanost danes jasno potrjuje: žalovanje po živali je resnično in lahko zelo intenzivno.

Ko odide nekdo, ki je bil del vsakdana

Hišni ljubljenčki niso le živali, ki živijo z nami. So naši spremljevalci, zavezniki v vsakdanjih trenutkih, tihi poslušalci in pogosto tudi vir tolažbe v težkih časih.

Prav zato je njihova odsotnost tako opazna. Z njimi izgine tudi rutina: jutranji sprehodi, hranjenje, igra, majhne navade, ki so neopazno postale del našega dne.

Raziskovalci poudarjajo, da možgani ob izgubi ljubljenčka reagirajo podobno kot ob drugih velikih življenjskih izgubah.

Znanost potrjuje: žalovanje po živali je lahko zelo močno

V znanstveni reviji Death Studies so raziskovalci ugotovili, da intenzivnost žalovanja ni odvisna od tega, ali izgubimo človeka ali žival, temveč od stopnje navezanosti. Močna čustvena vez pomeni tudi globoko bolečino ob izgubi.

Podobne ugotovitve prinaša raziskava, objavljena v reviji Anthrozoös, kjer so raziskovalci proučevali prilagajanje ljudi po smrti hišnega ljubljenčka. Številni udeleženci so poročali o občutku praznine, žalosti in močni pogrešanosti živali.

V nekaterih primerih se pojavijo tudi:

• težave s spanjem,
• slabša koncentracija,
• izguba apetita,
• občutek, da je dom nenadoma nenavadno tih.

Strokovnjaki poudarjajo, da so takšne reakcije popolnoma normalne in kažejo na globoko čustveno povezanost.

Ljubezen ne pozna vrste

Psi in mačke so pogosto z nami v najbolj intimnih trenutkih življenja. Spremljajo nas skozi vsakdan, so priča našim veseljem in žalostim, včasih pa nas razumejo brez ene same besede.

Zato ni presenetljivo, da mnogi ljudje svojega psa ali mačko doživljajo kot družinskega člana.

Raziskovalci s področja odnosov med ljudmi in živalmi poudarjajo, da je prav ta edinstvena vez med človekom in živaljo razlog, zakaj je izguba lahko tako boleča.

Kako si pomagati, ko nas zapusti hišni ljubljenček

Strokovnjaki priporočajo, da si ljudje dovolijo žalovati. Žalovanje nima časovnega roka in vsak ga doživlja na svoj način.

Veliko ljudem pomaga, če ohranijo spomin na svojega ljubljenčka:

• s fotografijami,
• s pisanjem zgodb o skupnih trenutkih,
• z majhnimi spominki ali albumi.

Ti spomini ne izbrišejo bolečine, lahko pa pomagajo, da ljubezen do živali ostane del našega življenja.

Ljubezen, ki ostane

Psi in mačke nas pogosto spremljajo le del našega življenja. Za njih pa smo mi vse življenje.

Ko odidejo, za seboj pustijo praznino – a tudi nešteto spominov. In prav ti spomini dokazujejo, kako globoka in resnična je lahko vez med človekom in živaljo.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija: Dreamstime