Velikokrat slišimo, da mladički ne bi smeli zapustiti mame in legla pred osmim tednom starosti. A zakaj je to pravzaprav tako pomembno? Gre za več kot le mleko in toplino – gre za ključno življenjsko obdobje, v katerem se kuža uči, kako biti pes.

Prve lekcije iz pasjega sveta

V leglu se mladički med seboj učijo osnov pasje komunikacije. Ko se med igro eden ugrizne premočno, drugi zacvili in se umakne – to je prva lekcija o tem, kako močno je »premočno«. Učijo se postavljanja mej, potrpežljivosti in sobivanja. Mama jih med tem nežno, a jasno usmerja – jih umiri, če so predivji, jih vzpodbuja, ko to rabijo.

Skupaj gre lažje – moč legla pri odkrivanju sveta

Zelo pomembno je tudi, da mladički kot leglo doživijo prve izlete v svet – da skupaj obiščejo nov prostor, srečajo različne ljudi, spoznajo neznane zvoke, podlage, morda celo druge živali. Ko so skupaj, si dajejo pogum – eden gre prvi povohat, drugi sledi. Tako se lažje spoprijemajo z morebitnim strahom in izkušnjo povežejo z nečim pozitivnim.

Zato je izjemno pomembno, da mladiček ne gre prvič od doma takrat, ko ga novi skrbnik sam odnese stran od vsega, kar je poznal. To je zanj lahko velik šok – poleg tega, da izgubi mamo in bratce, se mora kar naenkrat sam spopasti z vsem novim. Takšna izkušnja lahko povzroči trajno negotovost ali strahove, ki jih kasneje težko odpravljamo, sploh če vzreditelj ni dobro opravil svojega dela pri spoznavanju sveta.

Prezgodnja ločitev – dolgoročne posledice

Če gre mladiček od mame in bratcev prezgodaj, na primer že pri sedmih tednih, izgubi to dragoceno šolo. Nam se zdi, da en teden res ni pomemben, a take pse pogosto spremljajo vedenjske težave – so lahko bolj prestrašeni, negotovi ali pa ravno obratno – preveč vsiljivi, ker jim ni nihče postavil meje in ne znajo prebrati telesne govorice drugih psov.

Tak pes lahko celo življenje težje navezuje zdrave odnose – tako z drugimi psi kot z ljudmi. Lahko ima težave z nadzorovanjem vzburjenosti, težje razume pravila igre ali pa ga hitro kaj prestraši, ker v ranem obdobju ni bil dovolj izpostavljen naravnim dražljajem v varnem okolju.

Vloga odgovorne vzreje

Dobri vzreditelji vedo, kako pomembna je zgodnja socializacija. Mladičke nežno navajajo na različne zvoke, ljudi, površine in jim omogočijo, da v varnem okolju doživijo svet. In še pomembneje – to počnejo skupaj z leglom, kjer se psički med seboj spodbujajo in učijo, da novo ni nujno nevarno. Zato naj mladiček ostane z mamo in leglom vsaj do 8. tedna, še bolje do 10. ali celo 12., če se vzreditelj posveti tudi nadaljnji socializaciji.

Kaj lahko narediš ti?

Če razmišljate o kužku, povprašaj vzreditelja, kako mladičke vzgaja v leglu. So že šli skupaj na obisk k veterinarju? So redno zunaj na vrtu, ali raziskujejo celotno stanovanje? So bili v naročju pri različnih ljudeh? Imajo stik z različnimi vonjavami in podlagami?

In nikoli, res nikoli ne jemlji kosmatinca mlajšega od 8 tednov – niti iz usmiljenja, niti ker “je že samostojen”. Morda res zna jesti in hoditi, a za tisto najpomembnejšo življenjsko pasjo šolo še zdaleč ni pripravljen oditi.

Dober vzreditelj bo svojim mladičkom pomagal, da zrastejo v stabilnega, samozavestnega in srečnega spremljevalca. Zato pomagaj dobrim vzrediteljem s svojo preudarno odločitvijo.

Maja Šparovec

Klub Canima - šolamo pse, izobražujemo skrbnike

Fotografije: Dreamstime