“Vse zna, ampak me ne uboga!” To je ena najpogostejših pritožb med skrbniki štirinožcev. Pa ne gre za lenobo, trmo ali pasjo manipulacijo, čeprav včasih res tako zgleda. Gre za nekaj precej bolj preprostega. Tvoj kuža ni stroj. In ne zna posploševati tako kot mi.

Tisti “sedi”, ki ga zna doma sredi kuhinje, ne pomeni nič v parku, kjer diši po tisoč stvareh. Ali na veterinarski mizi, kjer ga je strah in se slabo počuti. Vsako okolje je nova scena, nova naloga. In pes mora prav vsakič posebej razumeti, kaj pomeni to, kar od njega pričakuješ.

Pa še nekaj: če od njega nekaj pričakujemo samo takrat, ko nas prime panika - ko teče za kolesom, skače po gostih ali si želi nekam pobegnit - potem tisto “ne uboga” ni njegova napaka. Je samo posledica tega, da mu nismo prej pokazali, kako naj v taki situaciji sploh razmišlja.

Psi si ne postavljajo ciljev. Ne odločijo se, da bodo boljši. Ne načrtujejo izboljšanja vedenja. Večine stvari, ki jih znajo, so se naučili. In vse, kar jim ni jasno, bodo poskusili rešiti po svoje.

Zato si naslednjič, ko kuža “ne uboga”, postavi drugačno vprašanje - Sem ga tega res naučil v tej situaciji ali pa samo upam, da bo razumel?

Maja Šparovec
Canima - za pse in njihove skrbnike

Fotografija: Dreamstime