Psi se, tako kot večina živali, izjemno dobro prilagajajo invalidnosti oziroma spremembam v svojih sposobnostih ali izgubi čutil. Toliko lažje je to domačim živalim, ki se ne rabijo bati plenilcev in imajo zagotovljeno preživetje s hrano in vodo ter zavetjem. Izguba vida je naravni del življenja mnogih psov. Medtem ko se pri večini psov izguba vida pojavi postopoma, ob staranju, lahko drugi doživijo slabovidnost ali celo slepoto že v zgodnjem otroštvu.

Kako prepoznati izgubo vida

Psi so pri prilagajanju na spremembo stanja tako dobri, da izgube vida pravzaprav ni vedno lahko prepoznati. Njihov naravni odziv na poškodbo ali druge fizične spremembe, denimo delno ali celotno izgubo enega čutila, je sprejetje sprememb in prilagoditev življenja. Še sploh, če je naše življenje in okolje precej predvidljivo, je prav mogoče, da bomo 'slepi' na novo slepoto našega psa, saj bo tako prepričljivo krmaril skozi svoje okolje.

Ko pa začnejo znaki postajati bolj opazni, pa gre običajno za sledeče:

• Kuža se zlahka prestraši.
• Zaletavanje v pohištvo in drugo opremo, zlasti tam, kjer je nedavno prišlo do sprememb.
• Potrebuje več časa, da najde igračo ali priboljšek (ali pa tega sploh ne opazi).
• Oklevanje pri skakanju na postelje in z njih ali v avtomobile in z njih. Negotovost ob premagovanju stopnic in drugih ovir, sploh na novi (nepoznani) lokaciji.
• Ponoči okleva iti ven, še posebej, če zunanja luč ni prižgana.
• Mežikanje ali napenjanje oči pri močni svetlobi zaradi povečane občutljivosti na svetlobo.
• Mežikanje ali napenjanje oči med hojo zaradi strahu pred trčenjem v predmete.

Če sumimo, da naš pes morda izgublja vid, je prvi korak, da stopimo do veterinarja specialista. Vse spremembe v vedenju psa je treba oceniti, da izključimo resna stanja, ki zahtevajo takojšnjo oskrbo, pri čemer je morda izguba vida le prehodna.

Naš kuža izgublja vid, kaj pa zdaj?

Soočenje z izgubo vida pri našem psu je lahko huda novica, ki nas pošteno potre. To je zelo običajen in razumljiv občutek, v tolažbo pa naj nam bo, da se naš kuža s tako težko spremembo sooča najbrž že nekaj časa, preden smo na to sploh posumili, in to sprejema kot del življenja, na kar se učinkovito prilagaja. Z malo pomoči svojih skrbnikov so lahko psi brez vida enako srečni, kot so bili z njim.

Medtem ko se nenadna izguba vida zgodi zaradi travme in bolezni in predstavlja psu nekaj več stresa, je to običajno počasen proces, ki psu omogoča kompenzacijo z drugimi čutili. Psi lahko oslepijo s starostjo, najpogosteje zaradi sive mrene, pojavijo se lahko brazgotinjenje roženice zaradi travme ali kroničnega suhega očesa, glavkom, obolenja mrežnice in druge bolezni. Nekatere pasme ali tipi psov imajo večjo dedno nagnjenost k obolenjem oči. V vsakem primeru se posvetujmo s strokovnjakom ter se po najboljših močeh potrudimo psu situacijo olajšati.

Prilagoditve za življenje s slepim psom

Z malo potrpljenja se daleč pride! Med prehodnim obdobjem je pomembno, da smo  s svojim hišnim ljubljenčkom potrpežljivi in mu nudimo ljubezen in podporo, ki jo potrebuje, da se počuti varno. Imejmo v mislih, da se naši pasji spremljevalci ne smilijo sami sebi kot ljudje in se ne obremenjujejo z izgubo vida kot se mi – tudi zato, ker vid ni njihov primarni čut za zaznavanje okolice.

Poskrbimo za predvidljivo okolje

Najpomembnejša stvar, ki jo lahko naredimo za svojega psa, ki je pred kratkim utrpel izgubo vida, je poskrbeti za znano, predvidljivo okolje. Za začetek to pomeni, da se moramo izogibati spreminjanju tlorisa hiše. To bo našemu slepemu psu omogočilo, da se bo premikal po hiši, ne da bi ga skrbelo, da bi se poškodoval. Če je pes utrpel izgubo vida med bivanjem v poznanem okolju, je prav mogoče, da njegove slepote ob premikanju v domačem okolju sploh ne bomo opazili, v kolikor ne premikamo pohištva in ne dodajamo novih elementov.

Nujno je, da sta skledi za hrano in vodo na istem mestu, da ju lahko vedno zlahka najde. Zelo uporabno je, da se poslužimo teksturiranih podlog in preprog, da označimo mesta, na katera mora biti vaš pes pozoren. Pred ležiščem ali skledami recimo namestimo majhen predpražnik, v bližini ovir ali pred prehodi in stopnicami pa namestimo nedrsečo kopalniško preprogo.

Če kdaj, je ta prilika pravi čas, da bo naš dom vedno urejen. Poti in območja, kjer se naš pes pogosto premika, naj bodo prosti in brez nevarnosti, da bi se spotaknili. V zgodnjih fazah slepote mnogi psi izgubijo nočni vid, vendar lahko še vedno vidijo na dobro osvetljenih območjih, tako da ponoči poskrbimo za prižgane luči. Razmislimo tudi o namestitvi otroških vrat (zapor), da preprečimo padec po stopnicah, ter zaščito ostrih robov, v katere pes lahko trči.

Učinkovita komunikacija

Pomembno je, da s psom pogosto in učinkovito komuniciramo. Uporabimo lahko svoj glas in druge zvoke, vseeno še uporabljajmo kretnje, za njegovo orientacijo lahko uporabimo tudi vonjave (različne dišave (seveda varčno, pasji voh je izredno razvit) v različnih prostorih). Vpeljimo besedne namige, da bo pes razumel, kakšni situaciji se bliža, lahko ga opozorimo na vrata, ovire ali prihod drugega človeka ali psa, koristno ga je tudi naučiti obračanja v določeno smer. Če te namige uvedemo, dokler pes vsaj še delno vidi, bo proces znatno lažji in pes bo bolj samozavesten pri izvajanju tudi kasneje, ko bo že oslepel. S takšno komunikacijo mu predvsem damo vedeti, da ima v nas oporo in se na nas lahko zanese, da mu pomagamo navigirati skozi življenje. Na sprehodih se vsaj za začetek držimo znanih poti, najbolje pa bo, če za izhode uporabimo oprsnico, saj bomo z njo lažje, učinkoviteje in prijazneje pomagali psu pri gibanju.

Drugi psi in druge živali

Zaradi izgube vida se pes ne bo mogel ravnati po telesni govorici drugih živali, kar lahko vodi v težave pri interakciji. Zato je nujno, da nadzorujemo njegov stik z drugimi živalmi, sploh ko gre za nove, nepoznane pse in druge vrste živali. Če smo v dvomih, ali se bosta živali znašli, ju raje ločimo oziroma poskrbimo, da ne pride do nesporazumov. V kolikor pa se naš pes dobro razume z drugim, videčim psom, pa je prav možno, da bo ta svojega prijatelja vodil po okolici in mu pomagal pri sporazumevanju. 

Zagotovite mu dovolj obogatitve in popestritve

To, da kuža ne vidi več (dobro), nikakor ne pomeni, da se ne more zabavati! Lovljenje žogice verjetno ne bo najprimernejša aktivnost, a tudi slep kuža lahko uživa v igri vlečenja ali paradira po hiši z 'ulovljeno' ali izborjeno igračko. Namesto tekanja za žogo pa jo lahko išče, igre skrivalnic so primerne za vse pse, slepi bodo pri tem lahko enako uspešni kot videči, le pazimo, da to počnejo v znanem oziroma varnem okolju. Kljub slepoti se ne odpovejmo treningu in delu s psom, le malce bolj kreativni bomo morali biti, saj pes ne bo mogel slediti govorici telesa in kretnjam (kar ne pomeni, da jih nehamo uporabljati). 

Skrb za slepega ali slabovidnega psa zahteva nekaj dodatnega dela in časa ter prilagajanja, a je življenje s takšnim psom lahko ravno tako bogato in prijetno. Večina slepih psov se hitro prilagodi novim okoliščinam in se sploh v znanem okolju odlično znajde, z nekaj potrpežljivosti, dodatne usmeritve in nežnosti pa bodo ob nas živeli srečno in izpolnjeno življenje. In obogateli in polepšali tudi naše življenje, kot to znajo le naši psi.

Urška Medvedšek

Fotografija: Dreamstime

Lidl Slovenija, Pes moj prijatelj in Zavod Naš kuža tudi letos povezani, da bi brezdomnim kosmatincem ustvarili boljši svet. Z odgovornim skrbništvom poskrbimo za pasjo in mačjo prihodnost. Pomagate lahko tudi vi, z deljenjem ozaveščevalnih vsebin, prispevkom v košare v 66 Lidlovih trgovinah in s poslanim sms sporočilom TACKE5 na 1919.