- da je treba bivalni prostor redno čistiti in dnevno odstranjevati iztrebke,

- da mora imeti pes, ki biva zunaj, ustrezen pesjak in uto oziroma drugo enakovredno zavetje,

- da mora imeti pes v primeru, ko je zunanja temperatura nižja od 0 °C, na voljo primerno izoliran bivalni prostor,

- da morajo imeti psice z mladiči in bolni psi na voljo bivalni prostor, v katerem temperatura ne sme biti nižja od 20 °C.

Pesjak z uto mora biti vsaj dimenzij, kot so navedene v tabeli:

Če v pesjaku biva več psov, morajo biti dimenzije pesjaka naslednje:

Od navedenih dimenzij so možna odstopanja, če v pesjaku bivajo psi različnih velikosti (15% manj površine).

Pasja uta mora biti dovolj velika, da pes v njej lahko brez napora leže, vstane in se obrne. Predpisane minimalne dimenzije pasje ute so:

Uta mora biti dvoprostorska, ustrezno izolirana in dvignjena od tal.

Če uradni veterinar pri izvajanju nadzora strokovno oceni, da manjše dimenzije pesjaka in pasje ute ne povzročajo nepotrebnega trpljenja živali, so dovoljena odstopanja od predpisov.

Privezovanje psov

Že v začetku je treba poudariti, da sodobna doktrina dobrobiti psov odločno odsvetuje dolgotrajno privezovanje. S takim korenitim posegom v življenje psa, človek psu povzroči cel kup omejitev, ki pri psu povzročajo resne vedenjske spremembe. Znanstveno je dokazano, da pes, ki je stalno privezan, lahko postane agresiven ali začne kazati druge oblike nezaželenega vedenja kot na primer neprestano lajanje, tuljenje in podobno.

Če je pes privezan, mora biti za neovirano gibanje dolžina verige enaka vsaj 3-kratni dolžini psa od smrčka do korena repa, vendar v nobenem primeru ne manj kot 3 m (merjeno pri tleh). Teža verige ne sme presegati 1/12 teže psa. Pes ne sme biti privezan z zatezno, bodečo ali pretesno ovratnico.

PREPOVEDANO je privezovati pse, mlajše od 6 mesecev, visoko breje psice in psice z mladiči. Tem živalim je treba zagotoviti ustrezen bivalni prostor, ki jim zagotavlja zaščito pred padavinami, vetrom, mrazom in sončno pripeko, preprečuje pobeg živali ter omogoča potrebno gibanje.

Nega psa

Psa je treba redno negovati. Pod nego živali razumemo izvajanje higienskih ukrepov, kot je npr. krtačenje dlake, redno odpravljanje notranjih in zunanjih zajedavcev, kot so klopi, bolhe, gliste in trakulje, kot tudi omogočanje rednega izvajanja preventivnih veterinarskih posegov, kot na primer cepljenje proti nalezljivim boleznim itd.

Sterilizacija in kastracija

Zakonska obveza skrbnika živali je, da z osamitvijo, kontracepcijo, sterilizacijo ali kastracijo živali prepreči rojstvo nezaželenih živali. Vaša dolžnost je torej, da preprečite nenadzorovano parjenje svojih živali.

Poleg preprečevanja neželenih brejosti pa je kastracija samcev priporočljiva metoda za preprečevanje nekaterih vedenjskih težav, kakršna je npr. agresivnost do drugih samcev. Zato je kastracija psov nadvse priporočen ukrep, še posebej v naseljih, kjer je populacija psov velika.

Omenimo naj tudi, da sterilizacija samic pred prvo pojatvijo zmanjšuje verjetnost za nastanek nekaterih obolenj, kakršen je tumor na mlečni žlezi. Mit o tem, da mora psica vsaj enkrat v življenju imeti leglo, je lahko torej škodljiv.

Parjenje psic

Obdobje med dvema kotitvama ne sme biti krajše od 290 dni. Pogostejše parjenje je preobremenjevanje, kar se lahko šteje za mučenje živali. Izjemoma je dovoljeno ponovno pariti v naslednjem pojatvenem ciklu, če so imele živali v prejšnjem leglu po enega ali dva mladiča, če se pri prvem pripustu žival ni obrejila, če je prišlo do abortusa, ali so bili skoteni mrtvi mladiči. Za preobremenitev psice se šteje tudi kotitev pred 14. mesecem starosti.

Šolanje psa

Šolanje psa je na vsak način priporočljiva dejavnost. Psi so glede na svoje pasemske lastnosti različno dovzetni za šolanje. Nekatere pasme psov (npr. Border Collie) z velikanskim navdušenjem sodelujejo v šolanju ter se hitro in veliko naučijo. Druge pasme (npr. Beagle), so zaradi svojih značajskih lastnosti manj dovzetne in si je zanje treba vzeti več časa.

Ne glede na hitrost in učinkovitost učenja pri šolanju pa je PREPOVEDANO uporabljati načine oziroma sredstva, ki bi škodljivo vplivali na zdravje in dobrobit psa.

Poleg tega je psom prepovedano dajati sredstva, ki bi povečala oziroma zmanjšala njihove naravne sposobnosti, če bi uporaba teh sredstev škodovala dobrobiti živali ali pa bi ji povzročalo nepotrebno trpljenje.

Skrb za bolno žival

Bolna, poškodovana ali onemogla žival mora biti brez odlašanja ustrezno oskrbljena. Ko lastnik posumi, da je njegov pes bolan, je zakonsko obvezan, da mu omogoči ustrezno veterinarsko oskrbo. Poskrbeti mora tudi, da so bolne, poškodovane in onemogle živali ustrezno ločeno nameščene, s čimer se prepreči širjenje bolezni in poškodbe onemoglih živali.

Prevažanje psov

Pri prevozu mora biti pes zavarovan pred izpadom ali pobegom s transportnega sredstva. To navadno pomeni, da okna v avtu ne smejo biti spuščena preveč, tako da pes med vožnjo ne more izskočiti iz avta. Pes mora biti tudi zaščiten pred vročino, sončno pripeko, mrazom in padavinami.

Živali ni dovoljeno prevažati v tovornem prostoru vozila ali v prostoru, namenjenem prevozu prtljage, razen če je v tem primeru zagotovljena naravna svetloba in zadostno zračenje. To določilo npr. prepoveduje prevažanje živali v prtljažnikih, ki so ločeni od kabine.

Živali ni dovoljeno puščati samih v oziroma na vozilih, razen če se zagotovi letnemu času primerno zračenje. Psi se lahko v avtomobilih brez zračenja, ki so parkirana na soncu, zelo hitro pregrejejo. Dejstvo, da je način nadziranja telesne temperature pri psu precej drugačen od človekovega, je dobro znano. Pasja koža se (razen majhnih predelov med prsti) ne znoji in s tem je oddajanje odvečne telesne temperature oteženo, psi pa so posledično veliko bolj občutljivi na višje temperature kot ljudje. Če zunanja temperatura v sončnem vremenu presega 20°C, je treba poiskati za vozilo primerno senco, da temperatura v vozilu ne povzroči vročinskega udara, katerega najpogostejši znaki so: intenzivno sopenje, povečano slinjenje, pospešeno dihanje, močno pordele vidne sluznice ali modrikaste vidne sluznice in nezavest.

Avtor: Mitja Šedlbauer

Vir: O odgovornem lastništvu psa, Veterinarska uprava Republike Slovenije,  objava z dovoljenjem

Foto: arhiv Pes moj prijatelj

Uporaba in kopiranje fotografij je PREPOVEDANA! Več o tem na tej povezavi.