Srečanja z drugimi psi so za marsikaterega skrbnika velik izziv. Tvoj kuža vleče, laja, skače, zmrzne, se zaganja ali pa se želi z vsakim psom na vsak način pozdraviti. Ljudje pa pogosto ne vedo, ali naj ga spustijo bližje, naj ga držijo stran ali naj ga na vsakega psa “navadijo”.

Pri srečevanju psov se veliko težav začne prav pri naših dobrih namenih.

1. napaka: mislimo, da mora pes pozdraviti vsakega štirinožca

Pes ne potrebuje stika z vsakim štirinožcem, ki ga sreča. Tako kot mi ne želimo nujno govoriti z vsakim človekom na ulici, tudi pes ne potrebuje vsakega srečanja od blizu.

Nekateri psi so družabni, drugi bolj zadržani. Nekateri imajo radi znane pse, ne pa neznanih. Nekateri se dobro počutijo, če lahko drugega psa samo pogledajo z razdalje in gredo naprej.

Če psa silimo v pozdravljanje, se lahko nauči, da so srečanja neprijetna ali preveč intenzivna. To lahko vodi v lajanje, umikanje, zaganjanje ali pretirano vznemirjenje.

2. napaka: pustimo napet pozdrav na zategnjenem povodcu

Veliko pasjih srečanj se zgodi tako, da sta oba psa na povodcu, človeka stojita na mestu, povodca sta napeta, kosmatinca pa se srečata naravnost iz oči v oči. To je za pse pogosto zelo težka situacija.

Napet povodec omeji gibanje in lahko poveča občutek ujetosti. Pes se ne more naravno umakniti, narediti loka, povohati od strani ali zaključiti srečanja, ko mu je dovolj.

Če dovolimo pozdrav, naj bo kratek, sproščen in z dovolj prostora. Še bolje pa je, da se psi najprej nekaj časa vzporedno sprehajajo na razdalji, namesto da jih takoj postavimo nos na nos.

3. napaka: ne opazimo drobnih znakov nelagodja

Preden štirinožec zalaja, zarenči ali se zažene, pogosto pokaže manjše znake nelagodja. Lahko obrne glavo stran, otrdi, zapre gobec, začne počasneje hoditi, se liže po smrčku, se ustavlja, ovohava tla ali želi narediti večji lok.

Te signale ljudje pogosto spregledamo, ker čakamo na “velik” znak. A ravno drobni znaki nam omogočijo, da psu pomagamo pravočasno.

Če vidimo, da pes postaja napet, mu povečajmo razdaljo. Ni treba čakati, da situacija eksplodira. Včasih je najboljša pomoč to, da mirno zavijemo stran, stopimo za avto, prečkamo cesto ali psu omogočimo, da drugega psa samo opazuje od daleč.

Dobra socializacija ni to, da pes sreča čim več psov. Dobra socializacija pomeni, da ima dobre, varne in primerne izkušnje. Pri štirinožcih kakovost srečanja šteje veliko več kot količina.

Maja Šparovec
Canima - za pse in njihove skrbnike

Fotografija: Dreamstime