Večina skrbnikov si za svojega kosmatinca želi le najboljše. Več gibanja, več svobode, več stika z drugimi psi, več pozornosti. A prav v tej želji, da bi naredili nekaj dobrega, se pogosto skrivajo napake, ki lahko dolgoročno vplivajo na vedenje, počutje in odnos s psom. Ne zato, ker bi delali narobe namenoma, temveč zato, ker ne vidimo celotne slike.

1. “Naj se zdivja, da bo potem miren”

Na prvi pogled se zdi logično - utrujen pes je priden pes. Zato mu omogočimo čim več teka, divje igre in stalne akcije. A pri tem hitro spregledamo, da se kuža ne uči umirjanja, temveč vedno višje stopnje vzburjenosti. Tak štirinožec sicer postane fizično utrujen, a hkrati mentalno vse bolj “navit” in potrebuje vedno več dražljajev, da doseže isti občutek zadovoljstva.

Veliko bolj kot stalna akcija je za psa pomembno ravnovesje med aktivnostjo in umirjanjem. Kratke, kakovostne aktivnosti, prepletene z učenjem miru, počitkom in jasnimi prehodi med “akcijo” in “počitek”, vodijo do bolj stabilnega in sproščenega kosmatinca.

2. “Mora se igrati z vsakim psom”

Socializacija je pomembna, vendar ne pomeni, da mora kuža imeti stik z vsakim psom, ki ga sreča. Prav nasprotno - stalno siljenje v interakcije lahko vodi v stres, negotovost ali celo konflikte. Štirinožci ne potrebujejo velikega števila pasjih prijateljev, temveč kakovostne, varne in uravnotežene izkušnje.

Veliko bolj dragoceno je, da se kuža nauči mirno hoditi mimo drugih psov, jih opazovati brez napetosti in se po potrebi umakniti. Prav ta sposobnost mu omogoča sproščeno gibanje v vsakdanjem okolju.

3. “Vedno ga potolažim, ko ga je strah”

Ko je kosmatinca strah, je naša prva reakcija pogosto tolaženje - ga pobožamo, dvignemo, mu nežno govorimo. Namen je dober, a način lahko nehote potrdi njegovo doživljanje, da je situacija res nevarna.

To ne pomeni, da psa ignoriramo, temveč da mu pomagamo drugače - z mirno prisotnostjo, jasnim vedenjem in postopnim navajanjem na situacije, ki so mu neprijetne. Kuža potrebuje občutek varnosti, ne potrditve strahu.

4. “Saj bo že razumel”

Veliko vedenj, ki nas motijo v odrasli dobi - vlečenje na povodcu, skakanje na ljudi, neodzivnost na klic - se začne kot nekaj simpatičnega pri mladičku. Ker je majhen in prikupen, marsikaj spregledamo in si rečemo, da bo že minilo.

A psi se učijo iz vsake izkušnje. Če neko vedenje deluje danes, ga bodo ponavljali tudi jutri. Zato je pomembno, da že od začetka jasno in dosledno pokažemo, kaj želimo ter štirinožcu damo priložnost, da se tega tudi nauči. S tem si prihranimo veliko kasnejšega popravljanja navad.

5. “Naj ima čim več svobode”

Svoboda je pomembna, vendar brez jasnih okvirjev lahko hitro postane vir težav. Kosmatinec, ki nima usmeritve, si pravila ustvari sam - in ta pogosto niso v skladu z našimi pričakovanji.

Prava svoboda ni v tem, da pes lahko počne karkoli, temveč da razume, kje so meje in kako se znotraj njih varno giblje. Ko ima štirinožec jasna pravila, predvidljivo okolje in doslednega skrbnika, se počuti bolj sproščeno in samozavestno.

Dobri nameni so čudovita osnova, niso pa vedno dovolj. Psi ne potrebujejo popolnih skrbnikov, potrebujejo pa jasnost, razumevanje in vodenje. Ko znamo pogledati korak dlje od prvega občutka in razumeti, kaj kuža v resnici potrebuje, postanejo tudi naše odločitve bolj mirne, smiselne – in za psa veliko bolj koristne.

Maja Šparovec

Canima - šolamo pse, izobražujemo skrbnike

Fotografija: Dreamstime