Po surovih jajcih ima pes svetleč kožuh, česen pomaga zoper klope ... Resnice, polresnice ali celo zmote? Preberite v nadaljevanju...

1. Surova jajca skrbijo za lep kožuh

Surova jajca vsebujejo sicer visoko kakovostne hranljive snovi, ampak je v njih tudi avidin. Ta snov razgrajuje biotin (imenovan tudi vitamin H), zato ta za kožo in dlako zelo pomemben vitamin nima popolnega učinka. Avidin je le v beljaku, zato lahko psu kdaj pa kdaj dajemo surov rumenjak ali pa kuhano jajce, saj s kuhanjem avidin uničimo.

2. Pes sam ve, kdaj ima dovolj

So sicer psi, ki imajo mero in nehajo jesti, ko imajo dovolj, kar pa seveda ni pravilo. Še zlasti ne pri pasmah, ki sodijo med ješče, kot denimo labradorci, beagli, koker španjeli... Naj povemo, da je prekomerna telesna teža ena najpogostejših posledic nepravilne prehrane pri psih. Zato je vsekakor najbolje, da svojemu psu količino hrane odmerimo sami.

3. Namočeni briketi so boljši kot suhi

Pri prehrani psov ni pomembna gostota, ampak sestavine oziroma pravilna uravnoteženost obroka. Upoštevati moramo, da je v suhi hrani (briketih) le približno 10% vlage, zato mora pes popiti več vode. Povedati moramo, da je večja verjetnost za nastanek zobnih oblog, če bomo psa hranili z namočenimi briketi oziroma s hrano iz pločevinke.

4. Sol ni zdrava

Preveč soli v pasji prehrani je škodljivo, nezdravo pa je tudi, če je te začimbe premalo. Tako kot ljudje, tudi psi potrebujejo sol, pri čemer pa je pomembna primerna količina. Načeloma pes potrebuje približno tretjino človeške potrebe po soli. Pri prehrani psov pa se moramo izogibati tudi prekajenemu mesu in prekajenim klobasam.

5. Kalcij je dober za kosti

Načeloma ta trditev seveda drži, ampak tudi v tem primeru lahko preveč dobrega škoduje. Če bomo mladiču, ki mu dajemo kakovostno tovarniško pripravljeno hrano, vanjo dodajali preveč mlečnih izdelkov ali pripravkov s kalcijem, bomo dosegli nasprotni učinek. Preveč kalcija in fosforja v hrani namreč utegne povzročati težave pri razvoju kosti in sklepov.

6. Psi potrebujejo spremembe

Res je prav nasprotno. S pogostim spreminjanjem hrane bomo pri svojem štirinožcu povzročili težave s prebavili. Če bomo psu dajali različne vrste tovarniško pripravljene hrane oziroma hrane različne kakovosti, bomo zelo verjetno povzročili bolj ali manj izrazite bolezni prebavil, alergične reakcije in občutljiv želodec. Pasji želodec potrebuje približno dva tedna, da se "navadi" na novo vrsto hrane, zato moramo hrano zamenjati postopoma. Začnemo z desetimi odstotki nove hrane in tako naprej. Psu lahko dajemo enkrat brikete, drugič pa hrano iz pločevinke, a mora biti ta od istega proizvajalca ali pa vsaj enake kakovosti kot so briketi - ne smemo pa zmešati skupaj hrano iz pločevinke z briketi. Psu lahko dajemo seveda tudi zanj primerno doma pripravljeno hrano. Se pravi, da damo lahko psu, denimo, zjutraj brikete, opoldne pa hrano iz pločevinke.

7. Najpomembnejša je točnost

Medicinsko gledano je povsem vseeno ali dajemo psu hrano vedno ob istem času ali ne. Ampak pes ima ponavadi zelo natančno tako imenovano biološko uro in postane hudo nemiren, če v njegovi posodici ob določenem času ne bo hrane. Zato je prav, da ima pes pri hrani določen red. Povedati pa moramo, da vzreditelji hranijo mladiče najprej šestkrat, pozneje pa le štirikrat na dan. Novi skrbnik bo hranil mladiča najprej trikrat na dan, pozneje pa le dvakrat. Odrasli psi lahko dobijo le en obrok na dan, mnogi veterinarji pa priporočajo, da tudi pri odraslem psu dnevni obrok razdelimo na dva dela.

8. Česen pomaga zoper klope

Za to trditev ni nikakršne znanstvene podlage, v velikih količinah pa utegne biti česen za psa celo škodljiv. Enako velja za čebulo, ki pri psu povzroča slabokrvnost. Zato lahko dajemo psu ti dve vrsti zelenjave le v zelo majhnih količinah.

9. Beljakovine vplivajo na pretirano rast

Pri mnogih skrbnikih vlada trdno prepričanje, da preveč beljakovin v hrani mladičev povzroča težave s skeletom. Z več študijami pa so to prepričanje ovrgli. Vsekakor beljakovine niso krive za to, da bi psi velikih pasem prehitro pridobivali na telesni višini in bi zato imeli težave z gibali. Res pa je, da pretirana količina beljakovin v prehrani pomeni tudi velik vnos energije. Zato moramo vse priboljške, ki jih dajemo psu, upoštevati pri pripravljanju obroka.

10. Kokošje kosti so škodljive

Le pol resnice je v tem, da psom ne smemo ponujati piščančjih kosti, ker se lahko njihove konice zarinejo v črevo in ga s tem poškodujejo. V resnici med grizenjem kosti razpadejo v koničaste dele le, če je perutnina kuhana ali spečena. Surove perutninske kosti pri zdravem, odraslem psu ne povzročajo škode. Pogoj je seveda, da pes te kosti zgrize. Za majhne psičke, za mladiče ter za odraščajoče in starejše pse, ki imajo težav z zobmi pa piščančje kosti niso primerne.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija: Dreamstime