Ko se konec oktobra in novembra temperature spustijo, se marsikateri skrbnik psa vpraša, ali svojega štirinožnega prijatelja dovolj dobro varuje pred mrazom. Pri tem ni enega samega pravila, pri kateri temperaturi začne zebsti psa. Nekateri brez težav uživajo v hladnih jesenskih sprehodih, drugi pa se začnejo tresti že pri precej blagih temperaturah.

Pomembni so predvsem velikost psa, vrsta dlake, starost, zdravstveno stanje in telesna kondicija, pa tudi vremenske razmere. Hladen veter, dež in mokra dlaka lahko občutek mraza precej povečajo.

Majhni in veliki psi niso enako odporni proti mrazu

Majhni psi praviloma izgubljajo telesno toploto hitreje kot veliki, zato jih lahko začne zebsti že pri temperaturah okoli 7 °C ali celo prej. Še posebej občutljivi so psi z drobnim telesom, kot so čivave, pritlikavi pinči in jorkširski terierji.

Večji psi, zlasti tisti z gosto podlanko, lahko hladnejše vreme prenašajo precej bolje. Vendar velikost sama po sebi še ne pove vsega. Velik pes s kratko dlako in malo telesne maščobe je lahko na mrazu precej bolj občutljiv kot manjši pes z gosto in dobro izolacijsko dlako.

Zato svojega psa ne primerjajmo z drugim psom. Najpomembneje je, da opazujemo njegove odzive.

Kratkodlaki in dolgodlaki psi

Kratkodlaki psi, kot so hrti, bokserji in dalmatinci, imajo pogosto manj naravne zaščite pred mrazom. Pri temperaturah pod približno 7 °C jim lahko že koristi dodatna zaščita, še posebej če so manjši, vitki ali niso vajeni hladnega vremena. Ko se temperature približajo ničli, je potrebna še večja previdnost.

Dolgodlaki psi z gosto podlanko, denimo sibirski haskiji ali bernski planšarski psi, so praviloma precej bolje prilagojeni hladnemu vremenu. Toda tudi oni niso neobčutljivi za mraz. Če je dlaka mokra, če pes dolgo miruje ali če na nizke temperature ni vajen, lahko tudi sicer odpornega psa začne zebsti.

Posebno pozorni bodimo pri mladičih in starejših psih

Mladiči še nimajo tako učinkovitega uravnavanja telesne temperature kot odrasli psi, zato se lahko hitreje podhladijo. Tudi starejši psi so pogosto bolj občutljivi na mraz. Pri njih lahko k temu prispevajo manj mišične mase, slabša prekrvavitev, manjša telesna aktivnost ali težave s sklepi.

Posebno pozornost potrebujejo tudi bolni in zelo suhi psi. Ker imajo manj telesnih maščobnih zalog oziroma se težje prilagajajo mrazu, lahko potrebujejo dodatno zaščito že pri razmeroma blagih temperaturah. Pri takšnih psih zato ni smiselno čakati na zelo nizke temperature, ampak jih je bolje zaščititi takrat, ko opazimo, da jim hladno vreme ni več prijetno.

Kako prepoznamo, da psa zebe?

Najboljši pokazatelj ni termometer, temveč vedenje psa. Če se pes začne tresti, dviguje tačke, išče zavetje, upočasni hojo, se nerad premika ali se pogosto obrača proti domu, nam precej jasno sporoča, da mu ni več prijetno.

V takem primeru sprehod skrajšajmo in psa odpeljimo na toplo. Pri nekaterih psih je smiselna tudi uporaba plaščka, predvsem pri kratkodlakih, majhnih, starejših, zelo vitkih ali zdravstveno bolj občutljivih psih.

Kdaj je čas za pasji plašček?

Če vaš pes spada med bolj občutljive na mraz, je kakovosten plašček lahko zelo praktična pomoč – predvsem v hladnem, vetrovnem ali deževnem vremenu. Pomembno je, da je psu udoben, ga ne omejuje pri gibanju in mu omogoča normalno hojo, vohanje in opravljanje potreb.

Če iščete primeren plašček za hladne in mokre dni, smo v spletni trgovini Pes moj prijatelj pripravili izbor pasjih oblačil, med njimi tudi dežne plašče ter lahke in tople plašče za pse.

Oglejte si ponudbo pasjih plaščev v spletni trgovini Pes moj prijatelj

Mraz ni odvisen samo od temperature

Pri presoji, ali je zunaj za psa premrzlo, zato ne glejmo samo številke na termometru. Pes bo precej težje prenašal 5 °C ob močnem vetru in dežju kot enako temperaturo na suhem in mirnem jesenskem dnevu. Mokra dlaka namreč precej slabše ščiti pred izgubo telesne toplote.

Tudi dolžina sprehoda je pomembna. Pes lahko brez težav prenese kratek izhod na hladnem, medtem ko bi bil večurni sprehod v enakih razmerah zanj lahko že precejšen napor.

Pri temperaturah okoli ničle in pod njo moramo biti še posebej previdni, predvsem pri psih, ki sodijo med bolj občutljive.

Kaj pa pasje tačke?

Pozimi in ob zelo hladnem vremenu ne pozabimo niti na tačke. Hladen teren, led in posipne snovi lahko razdražijo blazinice, zato po sprehodu preverimo, ali so tačke čiste in brez poškodb. Če se pes med sprehodom začne nenadoma ustavljati in dvigovati posamezne tačke, ni nujno, da ga samo zebe. Morda ga moti tudi mrzla ali poškodovana blazinica.

Najbolj pomemben je vaš pes

Pri vprašanju, pri kateri temperaturi začne psa zebsti, zato ni mogoče določiti ene univerzalne številke. Pes z gosto podlanko lahko brez težav uživa v temperaturah, pri katerih bo kratkodlakemu in vitkemu psu že neprijetno. Mladiček ali starejši pes bo morda potreboval dodatno zaščito prej kot zdrav odrasel pes.

Zato svojega psa opazujmo in mu prisluhnimo. Če kaže znake, da mu je hladno, sprehod prilagodimo, po potrebi uporabimo plašček in ga po prihodu domov dobro osušimo.

Hladnejši dnevi niso razlog, da bi se odpovedali sprehodom. Ravno nasprotno – za številne pse je jesenski in zimski zrak pravi užitek. Le poskrbeti moramo, da je sprehod prilagojen njegovim potrebam in da naš kosmatinec domov pride zadovoljen, ne premražen.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografije: DepositPhotos