Drugič v zadnjih tednih je moj telefon pregorel. Meni pa so se posušila usta. Preko 100 klic za "peluša", enako je bilo zadnjič za mix-pudle. Važno, da je kuža ali muca lep. Nihče me še ni vprašal po karakterju, navadah ... Sicer je večinoma tako. "Garancija, da bo majhen, garancija, da bo zdrav, pa da bo priden ..." Utrujena sem od tega. Ne čudim se, da toliko psov in muc izgublja dom zaradi raznih (po moje večinoma lažnih) razlogov. Ne le zaradi nepremišljene odločitve, pač pa tudi zaradi površne in slabe izbire živali. Zato prosim vse tiste, ki bi pri nas radi posvojili žival, naj dobro razmislijo o svojem načinu življenja, o svojih pričakovanjih, odrekanjih in vsemu, kar sledi, če imamo žival.
 

Seveda, veliko je lepih trenutkov, veliko pa je tudi obveznosti. Šele na podlagi temeljitega razmisleka, sledi morebitna odločitev, za nabavo primerne živali. Vsaka žival zraste in nikoli nisem razumela, zakaj večina ljudi nori za mladički. Ja, luštni so, ne pozabimo pa, da jokajo, lulajo in kakajo naokoli, grizejo ... Predvsem bi se morali zavedati, da se vsaka žival že rodi s karakterjem in bi le to morali upoštevati pri izbiri novega hišnega ljubljenca. Tisti, ki oddajamo in tisti, ki posvajajo ni dovolj, da smo se zaljubili v zunanjost. Žal je le ta, za večino ljudi, najpomembnejša.

Andrea Bogataj Krivec, Obalno društvo proti mučenju živali