Prejšnji teden so na Ministrstvu za kmetijstvo predstavili vsebino predloga dopolnitev Zakona o zaščiti živali. Ob predstavitvi je minister Jože Podgoršek dejal, da gre za pomemben napredek na tem področju. Novela zakona prinaša kar nekaj sprememb in dopolnitev, a veliko nevladnih organizacij je prepričanih, da spremembe ne prinašajo konkretnih izboljšav za dobrobit živali. Spremembe bi poslanci lahko potrdili še pred parlamentarnimi počitnicami, kar pomeni, da bi zakon stopil v veljavo že zelo kmalu.

Mimogrede, predlog sprememb Zakona o zaščiti živali, ki so ga pripravili v poslanski skupini SD, je bil prejšnji teden na Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zavrnjen. Poslanci, ki so glasovali proti, so menda že napovedali svoj glas predlogu Ministrstva za kmetijstvo, kar pomeni, da utegne biti zakon, katerega podrobnejšo vsebino razkrivamo v nadaljevanju, tudi sprejet.

Predlog med drugim določa prostovoljno čipiranje mačk, ko želi lastnik dokazovati lastništvo živali, s 1. januarjem 2023 se prepoveduje privezovanje psov (med izjeme so uvrščeni tudi psi, ki so privezani na kmetijah, kjer opravljajo nalogo varovanja premoženja), prepovedana bo usmrtitev živali za namen pridobivanja kož in krzna, evtanazija zdravih živali v zavetiščih, prepoveduje pa se tudi posedovanje eksotičnih vrst živali.

Končni predlog je sicer nastal tudi v sodelovanju z 20 društvi za zaščito živali, a na ministrstvu vseh njihovih predlogov niso upoštevali. "Pozdravljamo nekatere spremembe na bolje, a še zdaleč nismo tam, kjer bi morali biti," so bili ob objavi predloga sprememb zakona jasni v Društvu za zaščito živali Pomurja.

Kakšna je pravzaprav končna vsebina predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali?



OMEJEVANJE PREPRODAJE IN ILEGALNE TRGOVINE S PSI

Pomembna novost je natančnejše določanje sledljivosti izvora psa zaradi preprečevanja in omejevanja preprodaje psov in ilegalne trgovine s psi, kar pomeni označevanje pasjih mladičev pri prvem lastniku v leglu in regulacijo oglaševanja. Pasji mladič bo moral biti označen najpozneje do drugega meseca starosti, torej še v leglu. Na ta način bo mogoče takoj preveriti upoštevanje veljavnih določb zakona glede preobremenjevanja psic in preprodaje psov. "V zadnjem desetletju je razvoj spletne trgovine pripeljal do povečanja trgovine s hišnimi ljubljenčki, predvsem pa nezakonite trgovine, tudi v Republiki Sloveniji. Vzpostavljena spletna trgovina ima več slabosti: olajša možnost lažne dokumentacije, povečuje tveganje za okrnjeno dobrobit in zdravje živali, spodkopava pravice potrošnikov ter onemogoča poročanje o kakršnih koli težavah. Problem se s spletnimi platformami in družabnimi mediji še poslabša, saj ti mediji omogočajo nepreverjene oglase," so zapisali predlagatelji zakona.

Nezakoniti prodajalci ne plačujejo davkov iz dejavnosti, psi in mačke pa so ponavadi gojeni v obžalovanja vrednih pogojih, prodajajo se premladi in necepljeni. Na ministrstvu so tako prepričani, da je treba določbe, ki zahtevajo določeno stopnjo sledljivosti psov ter omejujejo trgovanje in oglaševanje s psi, nadgraditi. Tako bo potrebno podatek o označitvi psa zdaj jasno navesti že v samem oglasu o njegovi prodaji ali drugače: navesti bo potrebno podatke, ki omogočajo sledljivost živali do vzreditelja oziroma preverjenega trgovca. Na ministrstvu predlagajo tudi več med seboj povezanih določb, ki bodo pomagale pri prepoznavanju ponudbe psov iz neustreznih rej, zmanjševanju povpraševanja po takih psih ter pri prevzemanju odgovornosti in stroškov ob neodgovornem ravnanju.

OBVEZNEGA ČIPIRANJA MAČK NE BO

V društvih so najbolj razočarani nad delom predloga sprememb zakona, ki omenja prostovoljno čipiranje mačk. Prepričani so, da se za njihovo dobrobit ne bo spremenilo nič, prostovoljno čipirati mačko pa je bilo mogoče že sedaj: "Po vseh letih zavzemanja mnogih, ki delujemo na tem področju, za to, da bi se pri nas uvedlo obvezno čipiranje mačk in nestrpnim pričakovanjem novega zakona, je predstavljen predlog Vlade. Torej, nič se ne bo spremenilo, na mačjem področju v Sloveniji ostaja beda od bede, mačke so tretjerazredna bitja. Še zmeraj bo kruto pobijanje uravnavalo njihovo število, lakota in trpljenje pa zaznamovala večino njihovih življenj. Ker itak niso od nikogar, niso vredne niti tega, da bi jih pri označevanju lastništva izenačili s psi. Nesrečni in globoko razočarani," so razočarani v Mačji hiši.

Prvi osnutek predloga, ki so ga pripravili na ministrstvu je sicer omenjal obveznost čipiranja mačk, a se je ta del nekje vmes "potihoma" spremenil v "priporočilo". Kdo ali kaj je do tega pripeljalo, ni znano, čeprav nekatera društva za zaščito živali zdaj na družbenih omrežjih spominjajo na stališča, ki so jih v preteklosti nekateri člani vladajoče stranke imeli do mačk, zato jih v tej luči umik obveznosti čipiranja mačk ne preseneča: "Včasih smo na kmetiji imeli mačke. Moj brat jih je, ker jih je bilo več, takoj potamanil. Utopil jih je, pa bog pomagaj. (...) Ne cirkusa delati s temi mačkami, pa ne vem kakšne civilne organizacije."  (izjava svetnice Branke Krek Petrina na seji občinskega sveta občine Železniki)

PRIVEZOVANJE NA VERIGE ŠE NAPREJ DOVOLJENO NA KMETIJAH

Društva so poleg navedenega najbolj nezadovoljna tudi z izjemo, ki so jo predlagatelji predvideli pri privezovanju psov na verige. Po njihovem mnenju sprememb v praksi in na terenu ne bo. Vladni predlog namreč kot izjemo določa tudi privezovanje psov na kmetijah, kjer psi opravljajo nalogo varovanja premoženja. Res pa je, da bo morala biti veriga po novem dolga vsaj 5 metrov in psu omogočati najmanj štiri metre gibanja v obe smeri. "Javnost je občutljiva na neprimerna ravnanja, predvsem s hišnimi živalmi. V zadnjih letih je bilo na odločevalce naslovljenih več pobud v zvezi z izboljšanjem bivalnih razmer psov, predvsem psov na verigah," so zapisali na ministrstvu in dodali, da so v minulem obdobju prejeli tudi številne peticije k prepovedi privezovanja psov.

Predlog navaja, da povodec kot sredstvo fizičnega varstva psov ostaja dovoljen med sprehodi, rekreacijo in veterinarskimi postopki. "Prav tako je treba upoštevati določene življenjske situacije, kjer mora biti gibanje psa zaradi lastne varnosti in varnosti drugih omejeno, torej mora biti privezan. Na primer med bivanjem z lastnikom na počitnicah (kampiranje ipd.), prenočevanje na potovanjih, čakanje na lastnika. Dopuščeno je tudi privezovanje psa, če se pes ne more zaplesti v verigo in ima dovolj prostora za tekanje na tekaču."

Tak način privezovanja, če je pes privezan z nezatezno ovratnico ali oprtnico na dovolj dolgem vodoravnem vodilu in ima tudi dovolj možnosti stranskega gibanja, zadosti etološkim potrebam psa po nadzoru svojega okolja in svobodi gibanja, so prepričani na ministrstvu. Zaradi navedenega prepovedujejo dolgotrajno privezovanje psov na verige kot edini način bivanja psa, hkrati pa z izjemami določajo okoliščine, v katerih so psi lahko krajši čas privezani in način priveza psa, kot je privez na vodoravnem vodilu, z lahkimi privezi, kjer ima pes dovolj prostora, da ima zagotovljeno svobodo gibanja in mu je omogočena določena stopnja nadzora nad okolico.

VETERINARSKA ZBORNICA ZA OBVEZEN LETNI PREGLED PSA

S predlogi so pri pripravi vsebine sprememb zakona sicer sodelovali člani medresorske delovne skupine, svoje pripombe pa so podali tudi pri Veterinarski zbornici Slovenije, Kinološki zvezi Slovenije, Kmetijsko gozdarski zbornici, Veterinarski fakulteti in društvih za zaščito živali. Pri Veterinarski zbornici so denimo predlagali uvedbo obveznega veterinarskega letnega pregleda psov, a se predlog ni upošteval.

PREPOVED USMRTITEV V ZAVETIŠČIH IN RAZPOREDITEV FINANČNEGA BREMENA

Pripombe, ki so jih predlagatelji upoštevali le delno, so pripombe glede financiranja zavetišč za brezdomne živali s strani države. V predlog besedila so na podlagi pripomb dodali določbo, ki deli stroške za skrb za zapuščene živali med vse občine, imetnike zavetišča in državo. Tako bo po trenutnem predlogu prvih 30 dni, kot do zdaj, stroške oskrbe živali v zavetišču plačevala občina, naslednje tri mesece zavetišče, po 120. dnevu pa se bodo stroški po novem krili iz državnega proračuna. Ocenjujejo, da bo zaradi slednjega treba iz državnega proračuna zagotoviti dodatnih 150.000 - 200.000 EUR letno.

Združenje občin Slovenije je v pripombah sicer posredovalo predlog, da je nujno zagotoviti sistemski vir za izvajanje javne službe skrbi za zapuščene živali (pobiranje prispevka, ki bi ga odmerjale in pobirale občine). Predlog ni bil upoštevan.

Po preteku 30 dni stroški oskrbe in namestitve zapuščene živali torej preidejo na zavetišče, s tem pa naj bi se spodbudilo oddajo zapuščenih živali, ki jih je težje oddati. "Za navedeno ureditev smo se odločili po preverjanju dejanskega stanja na terenu in ob ugotavljanju, da tovrsten način v praksi že poteka," pojasnjujejo na ministrstvu in ugotavljajo, da se je v zadnjih desetih letih stanje na področju zapuščenih psov izboljšalo - v zadnjih petih letih pa zavetišča niso poročala o težavah zaradi prenaseljenosti.

PRI PSIH OPTIMISTIČNO - MAČKE VSE VEČJI PROBLEM!

V letu 2019 je bilo v zavetišča v Sloveniji sicer sprejetih 10.391 živali, od tega 1.996 psov (dobra polovica je bilo izgubljenih in vrnjenih lastnikom), 8.373 mačk (zgolj 1 % je bil vrnjen lastnikom), in 22 ostalih vrst hišnih živali. 950 živali je bilo evtanaziranih. Zaradi veterinarskih razlogov je bilo evtanaziranih 931 živali, od tega kar 91 % mačk. V letu 2019 je bilo 14 psov evtanaziranih na podlagi odločbe uradnega veterinarja zaradi agresivnosti ali drugih vzrokov. Pet psov je bilo evtanaziranih zaradi pomanjkanja prostora oziroma neoddaje v zavetišču. Ocenjena povprečna dolžina namestitve v zavetišču glede na podatke, ki so na voljo, je 47 dni (za pse).

ODPRAVA VELIKIH RAZLIK OBRAČUNAVANJA STROŠKOV MED ZAVETIŠČI

V predlogu sprememb zakona je tudi določilo, po katerem bo določena metodologija izračuna stroškov delovanja zavetišč in oskrbe živali. Na ta način bo vzpostavljen standardiziran protokol oskrbe v zavetiščih in na njegovi podlagi tudi pregleden sistem za poenotenje cen v zavetiščih. Vse skupaj bo urejeval nov podzakonski predpis.

OMEJITEV POSEDOVANJA EKSOTIČNIH ŽIVALI

Predlagane določbe uvajajo tudi omejitev posedovanja t.i. eksotičnih živali. V veljavo bo stopil seznam prepovedanih vrst živali, ki jih zaradi svoje velikosti ali teže, agresivnosti do človeka, strupenosti, invazivnosti ali zahtevnosti za oskrbo lahko posedujejo le živalski vrtovi, ki izpolnjujejo predpise o živalskih vrtovih. "Predlagana omejitev posedovanja določenih vrst prostoživečih živali je utemeljena, saj z vidika ustreznosti bivalnih in oskrbovalnih razmer, potrebnih znanj za ravnanje z določenimi vrstami prostoživečih vrst, varstva prostoživečih vrst ter z vidika varnosti ljudi, ni dopustno, da bi ljudje – posamezniki, ki niso vezani na izvajanje dejavnosti – posedovali osebke določenih vrst eksotičnih živali (npr. opice, sloni, velike mačke, veliki plazilci, strupene živali) v ujetništvu za zasebne namene (za družbo)," določbo utemeljujejo predlagatelji.