Zavetišče Ljubljana in njegova prizadevanja za vrnitev izgubljenih lastniških živali oziroma iskanje novih lastnikov za brezdomne živali smo nekoliko že predstavili v lanski poletni številki revije Moj pes.

Kot nam je takrat dejal vodja zavetišča Marko Oman, se je položaj od ustanovitve zavetišča leta 2002 do danes zelo spremenil. Veliko vlogo pri tem igra dejstvo, da je lastništvo živali vedno bolje urejeno. Od uvedbe obveznega mikročipiranja za pse leta 2003 se je število psov, sprejetih v zavetišče, prepolovilo.

Povečala se je tudi odgovornost do skrbništva živali nasploh, ljudje bolj kot prej iščejo informacije ter jih v zdajšnjih (spletnih) časih tudi hitro in brez težav najdejo, poučenost pa s seboj prinese tudi odgovornost. Vendar pa napredek pri mačkah še zdaleč ni takšen kot pri psih. Mačke so na splošno še vedno drugorazredni hišni ljubljenci, in kar je bilo pri psih že zdavnaj sprejeto, se pri mačkah šele uvaja. Problematika pri mačkah je seveda večplastna in med drugim tudi posledica nekaterih še vedno globoko zakoreninjenih stereotipov:

Ocenjena povprečna življenjska doba prostoživečih mačk je približno 4 leta za samce in 7 let za samice. Od začetka delovanja zavetišča in posledične oskrbe (kastracije / sterilizacije) se življenjska doba mačk povečuje, saj zdaj zaradi drugih težav v zavetišče občasno prejmejo tudi že 10, 15 let stare mačke, ki so bile v preteklosti že oskrbljene z njihove strani. V zavetišču namreč vse prostoživeče mačke kastrirajo oziroma sterilizirajo, po potrebi dodatno veterinarsko oskrbijo in jih nato vrnejo v okolje. S tema posegoma torej preprečijo nastanek novih neželenih mladičev, hkrati pa je pri steriliziranih/kastriranih mačkah bistveno manj poškodb in kužnih bolezni. Od 50 do 60 odstotkov bolnih prostoživečih mačkov ima namreč mačji aids (FIV) in/ali mačjo levkozo (FeLV).

Gre za dve neozdravljivi in nevarni nalezljivi bolezni, ki se sicer prenašata le na druge mačke (za ljudi in/ali druge živali nista nevarni). Ti dve bolezni predvsem močno prizadeneta imunski sistem obolele živali, tako da te zaradi slabega imunskega odziva postanejo bolj dovzetne za druge bolezni, proti katerim se organizem ne more boriti. Bolezni se najpogosteje prenašata pri spolnih odnosih in pretepih (kar spet govori v prid kastracijam oziroma sterilizacijam). Število mačk s FIV sicer upada, manj pa je upada pri FeLV, ki se prenaša tudi kapljično, predvsem s slino, kjer ga je največ. Posebej velja tu izpostaviti problematiko množičnega hranjenja mačk, saj veliko mačk na isti lokaciji ter hranjenje iz iste posode pomeni toliko večjo možnost širjenja bolezni, zato v zavetišču temu niso prav naklonjeni. Omeniti velja tudi to, da sta tako FIV kot FeLV prenosljiva tudi na divje mačke.

Poznano je, da se domače mačke srečujejo, celo parijo z divjimi in obstaja tudi možnost prenosa okužbe s tema boleznima. Obstaja verjetnost, da so za ti dve bolezni dovzetni tudi že tako redki risi, saj so ju dokazali že pri drugih velikih mačkah, vendar o tem še ne moremo biti prepričani.

Oskrba in nadzor mačk

Uradno mora vsak lastnik hišne živali zagotoviti, da je ta pod nadzorom. Pri psih je to znatno lažje, saj zakon določa, da mora biti pes na vrtu, ograjenem z dovolj visoko ograjo, na javnih površinah pa na povodcu. Pri mačkah stvar ni tako jasno opredeljena, seveda pa je tudi praktično izvajanje nekoliko težje. Dejstvo je, da če ima tako imenovana notranja mačka vse, kar potrebuje, ni nobene potrebe po zunanjih izhodih. Življenja v hiši je lažje navaditi mladiča kot že odraslo mačko, razlikujejo pa se tudi glede na spol. Običajno je teritorij samice manjši - se držijo dosti bližje doma kot samci. Vemo, da so mačke zelo teritorialne živali in običajno precej težko sprejmejo spremembe v okolju. Pri izključno notranjih mačkah lahko pride do težave pri menjavi okolja v času našega dopusta; takrat je najbolje, da našo mačko nekdo oskrbuje pri nas doma, saj bo lažje prenesla morebitno samoto kot spremembo okolja. Mačke so znane kot mojstrice pobegov in vsaka mačka se lahko izgubi, ne glede na njeno bivalno okolje. Ni malo primerov, ko mačka skoči ali pade z balkona nekaj nadstropij visoko, zato previdnost ni odveč, tudi če živimo visoko v bloku ali stolpnici.

Vse več ljudi svoji mački privošči tudi mačjak, se pravi, »pesjak« za mačke. V njem se lahko mačka na varnem naužije svežega zraka, opazuje okolico in poskrbi za miselno in telesno telovadbo, ne da bi pri tem jezila sosede s kopanjem po svežih gredicah ali se izpostavljala prometu ali drugim živalim. Da je mačjak res varen, mora imeti vsaj dva metra visoko ograjo z vrhom, ki se pod kotom 45 stopinj nagiba v notranjost mačjaka (ter seveda nobenega drevesa ali podobne »odskočne deske« v bližini ograje). Še bolje pa je, da je povsem zamrežen.

Pred nekaj deset leti je redko kdo redno sprehajal svojega psa. Zdaj pa je vse več ljudi, ki vsaj občasno na sprehod odpeljejo tudi svojo mačko. Zaenkrat so sicer še deležni velikega začudenja in kdaj tudi posmeha, a veliko mačk na sprehodih uživa, saj pri tem lahko potešijo svojo znano mačjo radovednost in raziskovalno žilico. Kar se poškodb tiče, jih je zaradi nenadzorovanega gibanja pri mačkah po navadi več kot na primer pri psih. Veliko je odvisno od tega, v kakšnem okolju živi ter v kako tesnem stiku je skrbnik z živaljo – tesnejši ko je stik z živaljo, manj je žival sama in s tem manj izpostavljena nevarnostim. Hkrati pa tudi prej opazimo morebitne bolečine ali druge znake, da je z živaljo nekaj narobe. Posebno nevarnost, predvsem v zimskem času, predstavljajo ogreti avtomobilski motorji. Marsikatera mačka namreč v mrzlih jesenskih in zimskih dneh izkoristi toploto, ki jo oddaja avto, nekatere mačke (predvsem mladiči) zlezejo tudi pod pokrov. Zato je priporočljivo, da si vzamemo trenutek časa in zaropotamo po pokrovu, preden sedemo za volan in zaženemo motor, morda bomo s tem rešili mačje življenje.

Vrnitev mačk

Delež vrnjenih lastniških mačk, ki se iz zavetišča vrnejo k lastnikom, je še vedno izredno nizek. Če to primerjamo situacijo pri psih (iz zavetišča namreč 75 odstotkov psov vrnejo njihovim lastnikom, prav zaradi tega, ker so čipirani), vrnejo le približno 10 odstotkov mačk. Ob tem prostoživečih mačk ne štejemo. Tudi, če je naša mačka načeloma le notranja in je torej ne spuščamo ven, je zelo pametno, da jo čipiramo. V primeru, da mačka nekako le pobegne oziroma da imamo zunanjo mačko, ki se preveč oddalji od doma ali se poškoduje, bodo lahko na veterini oziroma v zavetišču tako prišli do naših podatkov.  Zunanje - prostoživeče mačke (torej take, ki nimajo lastnika) torej sterilizirajo/kastrirajo in jih vrnejo v njihovo okolje. Če vrnitev v prejšnje okolje ni mogoča, jih premestijo na novo lokacijo, npr. v bližino kmetij, kjer lastniki želijo imeti mačke v bližini. Takšna mačka ni posvojena, le preseljena s soglasjem lastnikov zemljišča (brez soglasja pa zavetišče ne more premestiti mačke na drugo lokacijo).

Mačke v zavetišču

Za razliko od psov, pri katerih ljudje nekako sledijo trenutnim trendom (pred nekaj leti je bilo znatno več povpraševanja po samcih, zdaj so mnogo bolj aktualne samice), pri mačkah ni opaziti večjih razlik pri izbiri spola. Če žival kastriramo oziroma steriliziramo, je tako ali tako največ odvisno predvsem od njenega značaja, saj so mačke na splošno precej samostojne in samosvoje živali, pri čemer spol ne igra kdove kako velike vloge. Z malo več potrpežljivosti pa jih je mogoče marsikaj naučiti. V Zavetišču Ljubljana mačke oddajajo v skladu s predpisi. Če je okolje varno, je mačka lahko tudi na prostem. Trenutno je v zavetišču 54 mačk (znatno manj v primerjavi z lanskim letom, ko jih je bilo v istem času tam približno 90). V obdobju med božičem in novim letom so oddali 12 mačk, tudi s pomočjo posebne praznične fotografske akcije. Poudarjene promocije in izobraževanje ljudi so zavetišču v veliko pomoč, saj se tako dosti več ljudi opogumi za odločitev o posvojitvi mačke iz zavetišča.

Odločitev, da v svoje življenje sprejmete mačko, mora biti pretehtana in sprejeta tako s srcem kot z glavo. Mačke so čudovito samosvoje, ljubeče, vzvišene, elegantne in pametne živali. Če mislite, da ji lahko nudite, kar potrebuje, bodo v zavetišču veseli vašega obiska. Morda prav tam najdete primerno mačko, ki vam bo še mnogo let lepšala in bogatila življenje.

Urška Medvedšek

foto: Shutterstock