Letos smo bili priča enemu najbolj vročih in sušnih poletij do zdaj. Temperature so podrle rekorde, posledice pa ne občutimo le ljudje – temveč tudi živali in rastline, ki se vse težje prilagajajo hitrim podnebnim spremembam. Dolgotrajna suša pomeni pomanjkanje vode in hrane, neurja in poplave pa dodatno ogrožajo njihov obstoj. Med tistimi, ki jih spremembe še posebej prizadenejo, so tudi ježki – drobni prebivalci narave, ki se v zadnjih letih vse pogosteje zatekajo v bližino človeških domov.

Nekoč so živeli predvsem v gozdovih, danes pa jih srečujemo na vrtovih, v parkih in ob robovih naselij, kjer iščejo hrano in zatočišče. Tam pa jih pogosto ogrožajo psi, kosilnice, avtomobili in ljudje, ki ne vedo, kako ravnati, ko naletijo na ježa.

Ne posvajajmo divjih živali – pomagajmo jim, da ostanejo divje

Ježki so divje živali, zato jih nikoli ne smemo “reševati” tako, da jih odnesemo domov. Čeprav so ljubki in se zdijo nebogljeni, potrebujejo predvsem mir, zavetje in varno okolje, ne pa človeškega objema. Človek je s svojimi posegi v naravo povzročil, da številne vrste – tudi ježki – težko preživijo brez pomoči. Naša naloga ni, da jih udomačimo, temveč da jim omogočimo, da v svojem naravnem okolju preživijo.

Kako pripraviti zavetje za ježke?

Jeseni so nekateri ježki še prelahki in se do zime ne uspejo dovolj porediti, da bi preživeli zimsko spanje. Pomagamo jim lahko tako, da jim na vrtu pripravimo varno zavetje. Najraje se skrijejo pod kup desk, vej ali palet, kamor si nanosijo listje. Lahko jim ponudimo tudi majhno leseno hišico, napolnjeno s slamo ali senom, postavljeno na suho, mirno mesto, zaščiteno pred vetrom in vlago. Pomembno je, da do hiške nimajo dostopa psi in da v bližini ni gnojil ali strupov za polže.

Kaj ježki jedo?

Ježki so vsejedi, a v naravi najraje lovijo žuželke, črve in polže. V času pomanjkanja hrane jim lahko pomagamo s kakovostno hrano – najbolje se obnesejo mačji briketi za mladičke ali mokra mačja hrana brez začimb. Hrano jim nastavite že pred mrakom, saj pridejo iskat hrano v mraku ali ponoči. Vedno naj imajo na voljo tudi svežo vodo, nikoli pa mleka, saj jim povzroča hude prebavne težave.

Ohladitev – začetek priprav na zimo

Ko temperature padejo pod 10 stopinj Celzija, se ježki začnejo pripravljati na hibernacijo. Za uspešno zimsko spanje morajo imeti dovolj maščobnih zalog. Če niso dovolj težki (manj kot 800 g), se bodo med zimo prebujali, vendar ne bodo našli hrane – kar lahko pomeni smrt. Zato jim jeseni res lahko pomagamo z dodatno hrano in varnim zavetjem.

Poškodovan jež

Jež, ki ga opazite sredi dneva, je skoraj zagotovo v stiski – morda je bolan, poškodovan ali lačen. Če se ziblje, šepa, ga zanaša ali je vidno izčrpan, ga previdno prestavite v škatlo s krpo in se obrnite na strokovnjake. V Ljubljani lahko pokličete Kliniko za male sesalce, ptice in plazilce (01/477 92 51) ali Šolsko ambulanto BIC Ljubljana (040/346 685). Za pomoč po vsej Sloveniji pa je na voljo Zatočišče za divje živali v Muti (02/876 12 85).

Previdno na cesti

Vsako leto veliko ježkov pogine pod kolesi avtomobilov. Vozniki lahko pomagamo že s tem, da vozimo počasneje, zlasti v večernih urah in na cestah ob travnikih in gozdovih. Če na cesti opazite ježka, se ustavite in mu omogočite varen prehod.

Postanimo varuhi narave

Izguba naravnega okolja, ceste, pesticidi in betoniranje površin povzročajo, da številne vrste izginjajo hitreje, kot jih lahko zaščitimo. A sprememba se začne pri posamezniku. Če vsak od nas na svojem vrtu pusti kotiček za naravo, če jeseni ne pograbimo vsega listja in če smo pozorni na drobna življenja okoli nas, lahko naredimo veliko.

Ježki niso samo del narave – so njen glas, ki nas opominja, da smo vsi povezani. Pomagajmo jim preživeti zimo – s tem pomagamo tudi sebi ohraniti svet, ki je še vedno poln življenja.

Mojca Furlan

Društvo Reks in Mila

Fotografije: Peter Košenina