16.11.2026

Starejši skrbniki živali in njihovi kosmati sopotniki

Pozitivni vplivi kosmatih družinskih članov na ljudi

Pozitivni vplivi domačih živali na ljudi so že dolgo dokazani. Živali na ljudi vplivajo pozitivno v vseh življenjskih obdobjih, od malčka, predšolskega otroka, najstnika, v odrasli dobi in v starosti. Živali pripomorejo k boljši psihični in fizični kondiciji ljudi, k razvijanju sočutja, pomagajo introvertiranim ljudem, krepijo samozavest posameznikov in motivacijo ter razvijajo delovne navade. In še drugače – družine in pari, ki živijo skupaj s hišnimi ljubljenci ali več njimi, za katere skupaj skrbijo, imajo več skupnih interakcij, saj jih dodatno povezuje prav žival.

 

V naši družbi je vedno več starostnikov

Vedno pogosteje se srečujemo z okoliščinami, ko starejši ljudje iz različnih razlogov ne zmorejo več sami ustrezno skrbeti za svoje živali ali celo odhajajo v domove za starejše občane in živali ne morejo vzeti s seboj.

 

Mnogi ljudje ob tem doživljajo globoko žalost, saj se morajo posloviti od svojih iskrenih dolgoletnih živalskih prijateljev. Če kdo, potem živali vračajo ljubezen brezpogojno.

 

Žival izgubi ves svoj svet

Ko živali ostanejo brez svojega skrbnika, ki je zanje pogosto ves svet (pogosto je tudi obratno), se zanje dolgoletne prijazne okoliščine zelo spremenijo.

 

Živali ostanejo brez svoje osebe, brez poznanega varnega okolja, brez varnosti pred mnogimi nevarnostmi zunanjega sveta, brez ritma, ki so ga bile vajene, in deležne so mnogo let. Za živali se po letih umirjenega bivanja prične nepoznan in negotov čas. Tudi če imajo veliko srečo in najdejo nove posvojitelje ter nov dom, se seveda soočajo z neznanimi okoliščinami, kar povzroča veliko mero stresa: sprejeti nove ljudi, nov dnevni ritual, nove zvoke in vonjave ljudi in prostorov, morebiti nove živali, s katerimi bodo sedaj sobivali, nov teritorij, ki ga morda »brani« domača žival.

 

Dolžnosti sorodnikov in dedičev

Mnogi sorodniki ali dediči niso ljubitelji živali in zanje ne zmorejo, ne znajo ali preprosto ne želijo poskrbeti. Prav bi bilo, da bi bili bližnji dolžni poskrbeti za živali, a v realnosti je žal drugače.

 

Nekatere živali, ki so redno bivale v stanovanjih, ostanejo celo zunaj in čakajo pred vrati, ki ostanejo zaprta za vedno. Pomoč sosedov s hranjenjem morda traja nekaj časa, a pomislite, da je žival spala na toplem, ob svojem človeku, sedaj pa dobi pri prijaznih sosedih na dan en obrok ali dva, živi zunaj na mrazu in dežju, brez varnosti in brez povezave z ljubljeno osebo, le bolj ali manj v naključnih stikih z ljudmi.

 

Starejše živali potrebujejo prilagoditve

Živali starejših ljudi so pogosto starejše živali. Stare živali so še posebej ranljive. Potrebujejo čas za prilagajanje in sprejemanje novih okoliščin, umirjeno okolje, nego in oskrbo, prilagojeno njihovi starosti in fizični kondiciji. Potrebovale bodo tudi veterinarske preglede, podporo in zdravljenje kroničnih težav. Vemo tudi, kako močno lahko živali žalujejo za izgubami, zato potrebujejo rahločutne in razumevajoče posvojitelje.

 

V modi so neodgovorna posvajanja

V današnjem času so posvajanja izjemno tvegana, saj je domov mnogo premalo, živali pa preveč. Odgovorni posvojitelji v Sloveniji že imajo več živali, novih in novih ne morejo posvajati. Za starejše živali se praviloma nihče ne zanima, posvojiteljev tudi za mlade pse in mačke ni več dovolj. Govorim o odgovornih posvojitvah, ne omenjam posvojitev »at hock«, ko so mačke deležne nekaj dni ali tednov igranja v smislu »igrača za otroke«, ko pa se naveličajo igranja, ko pridejo na vrsto delo in dolžnosti, pa jim ponudijo »svobodo«. Psi ne morejo biti zaprti v stanovanjih brez sprehodov, gibanja in miselnih zaposlitev. Taka posvajanja so nepremišljena in neodgovorna, saj se v velikem številu za živali končajo zelo slabo ali celo tragično.

 

Kako pomagati?

Nihče od skrbnikov živali si ne želi, da bi ostali brez rešitve za svojo ljubljeno žival, če in ko pride čas slovesa.

 

Zelo plemenito je posvojiti žival starejših skrbnikov in z njo morebiti še naprej obiskovati njenega skrbnika v domu za ostarele. To so lepa dejanja, ki našo družbo naredijo bogato in humano v pravem pomenu te besede.

 

Nekatera društva za zaščito živali in prostovoljci se zelo posvečamo tej problematiki. Iščemo subtilne ljudi, ki bi z veliko mero razumevanja v svoj dom sprejeli take živali. A kot večkrat omenjeno, živali je mnogo preveč, ljudi premalo. Lepo je, če se najdejo sorodniki, prijatelji ali sosedje, ki že iz spoštovanja do starega človeka želijo njegovi živali nuditi vse najboljše. To pomeni, da žival postane njihov družinski član. S tem naredijo res veliko človekoljubno dejanje, saj razbremenijo ostarelega ali bolnega skrbnika, ki ga zaradi ločitve od živali in njene negotove prihodnosti še dodatno boli srce.

 

A tudi v teh pozitivnih primerih, ki jih je še mnogo premalo, je potrebna velika mera ljubezni in podpore živali, ki je pravzaprav izgubila ves svoj poznani svet. Žival vas bo s svojo naklonjenostjo zagotovo osrečila in vam na ta način podarila največje bogastvo, ki se seveda ne meri v materialnih dobrinah, ampak v nečem večjem.

 

Mojca Furlan
Društvo Reks in Mila

Fotografija: DepositPhotos

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.