Kdor ima vsaj malo vrta ali dostopa do koščka narave, se verjetno srečuje z naravnimi "škodljivci" ali "nadlego", kot človek rad imenuje vse, kar dojema kot grožnjo, kot nekoristno, ali pa samo neestetsko. Iz tega sledi naš nenehni boj proti vstopanju "divjine" v našo okolico, neprestana želja po prevladi, redu, nadzoru... Človek s tem postane center tega reguliranega, antropocentričnega  ekosistema, ki pa ga mora zato nenehno umetno vzdrževati. Zaradi preganjanja določenih vrst nenadoma ta sistem postane osiromašen in zahteva neprestano pozornost človeka.

Samoregulacija populacije pri divjih živalih

V naravi populacije divjih živali delujejo po načelih samoregulacije, kar pomeni, da se njihovo število uravnava glede na razpoložljive vire in razmere v okolju. Med ključne dejavnike, ki vplivajo na samoregulacijo, spadajo dostopnost hrane, prisotnost plenilcev, bolezni, podnebne razmere ter konkurenca znotraj vrste.

Lov in ribolov spreminjata naravno ravnovesje med plenilci in plenom. Agresivni posegi v populacijo lahko kratkoročno preprečijo škodo, dolgoročno pa pogosto porušijo naravne odnose v ekosistemu.

Vse v naravi je povezano, in preveliko število osebkov določene vrste bo sčasoma povzročilo povečanje števila njenih glavnih plenilcev. Npr. več hrane in boljši pogoji - več uspešnih legel glodalcev - povečanje števila kač naslednje leto. Ko se število glodalcev zmanjša, se zmanjša tudi število njihovih plenilcev. Človekovo poseganje v to regulacijo ni nujno koristno, kvečjemu nasprotno (nastavljanje strupa - zastrupitev plenilcev - porušen ekosistem). Lisicam v preštevilčni populaciji so sovražnik lisičje garje, v primeru odstrela pa se poveča število mladičev v leglu, ali pa se v prazni prostor naselijo druge lisice iz okolice.

Namesto vse večjega nadzora bi moral človek usmeriti svoja prizadevanja v varovanje habitatov, povečanje biotske raznovrstnosti ter čim bolje omogočiti, da narava sama opravlja svoje uravnalne mehanizme.

Kaj lahko sami naredimo?

Jesen je in narava se počasi spravlja k počitku. Pomagamo ji lahko že samo z nekaj minimalnimi posegi, ali pa preprosto s tem, da ne naredimo ničesar. Pustimo listje na gredah, porezano vejevje na kupu, trohneč štor ali hlod, da se tam skrijejo ličinke kresničk in drugih hroščev, krastače, slepci in drugi "mali vrtni pomočniki". Dajmo naravi čas in prostor, stopimo korak nazaj iz naše egocentričnosti in uživajmo v življenju skupaj z naravo, namesto v boju proti njej.

Eva Cajnko

Animal Angels Slovenija

Fotografija: Dreamstime