Dogajanje ob Bohinjskem jezeru, ki je v zadnjih mesecih vznemirilo številne skrbnike živali, je dobilo nov, pomemben epilog. Po več mesecih ugibanj in preiskav je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) sporočila rezultate obdukcije psa, ki je avgusta letos poginil po kopanju na območju Bohinja.

Kaj so pokazali izsledki obdukcije?

Po uradnih podatkih UVHVVR v telesu psa niso našli anatoksina – toksina, ki ga lahko proizvajajo cianobakterije (modrozelene cepljivke). Prav tako toksikološke analize niso potrdile prisotnosti metaldehida (sredstva proti polžem) ali drugih toksičnih snovi. Vzrok pogina je bil šok kot posledica zaužitja večje količine drobnih kamenčkov, ki so povzročili obstrukcijo prebavil in posledično akutno odpoved vitalnih organov. Takšno zaužitje neužitnih predmetov strokovnjaki imenujejo alotriofagija – motnja hranjenja, pri kateri žival zaužije snovi, ki niso hrana. Vzroki zanjo so različni, od vedenjskih in stresnih dejavnikov do prehranskih pomanjkljivosti.

Kako smo prišli do tega trenutka

Spomnimo – portal Pes moj prijatelj je o dogajanju ob Bohinjskem jezeru poročal od prvih opozoril spomladi, ko so zaskrbljeni lastniki prijavljali nenadne pogine psov in mačk po sprehodih ali kopanju v jezeru. V prvih dneh so se pojavila številna ugibanja – od morebitnega pika žuželk, zastrupitve s strupenimi vabami do prisotnosti cianobakterij, ki ob razrasti v vodi lahko sproščajo nevarne toksine. Sledile so mikroskopske in molekularne analize skupine Ciano SLO, ki so v goščah ob določenih delih jezera res potrdile prisotnost cianobakterij in genov za tvorbo toksinov (anatoksin, saksitoksin, cilindrospermopsin). Vendar je bila voda kot taka po vseh uradnih meritvah čista in varna za kopanje, tveganje pa je bilo omejeno predvsem na gošče in stoječe predele. V juniju je obdukcija ene od psičk, ki je poginila po kopanju, pokazala prisotnost dveh nevarnih snovi – metaldehida in anatoksina. To je dodatno okrepilo zaskrbljenost javnosti in sprožilo zahteve po novih, poglobljenih preiskavah.

Najnovejši izsledki prinašajo pomembno razjasnitev

Zdajšnji izvid obdukcije iz avgusta 2025 pojasnjuje, da v tem primeru ni šlo za zastrupitev s toksini, temveč za mehansko zaporo prebavil zaradi zaužitja kamenčkov. Gre torej za posamičen, tragičen primer, ki ni neposredno povezan s kakovostjo vode v Bohinjskem jezeru. UVHVVR ob tem opozarja, da so tujki v prebavilih pri psih in mačkah razmeroma pogosti in lahko vodijo v življenjsko nevarna stanja. Skrbniki naj bodo zato posebej pozorni, da živali med igro ali kopanjem ne zaužijejo kamenčkov, peska ali drugih predmetov, saj lahko radovednost ali stres sprožita neželeno vedenje.

Nasvet za skrbnike

• Na sprehodih in kopanjih vedno spremljajte psa in bodite pozorni, kaj daje v gobček.
• Če opazite, da pes bruha, je brezvoljen, ima napihnjen trebuh ali znake bolečine, nemudoma poiščite veterinarsko pomoč.
• Pazite tudi na druge pogoste nevarnosti: določene hrane (čokolada, čebula, grozdje, gobe), zdravila za ljudi, strupe proti polžem in stoječe vode z zeleno sluzjo.
• Imeti pri sebi osnovni komplet prve pomoči za živali je vedno dobra odločitev.

Primer iz Bohinja je v zadnjih mesecih sprožil veliko pozornosti, vprašanj in tudi strahu med skrbniki. Zdajšnje uradne ugotovitve kažejo, da ni dokazov o zastrupitvi s cianotoksini, temveč gre za tragičen, a drugačen vzrok smrti. Kljub temu dogodek ponovno opominja, kako pomembno je previdno ravnanje ob vodi, opazovanje vedenja psov in hitro ukrepanje ob znakih težav. Voda v Bohinjskem jezeru ostaja varna, previdnost pa je vedno najboljša zaščita za naše štirinožne prijatelje.

Portal Pes moj prijatelj bo še naprej spremljal morebitne nove ugotovitve in strokovna pojasnila, ki bodo prispevala k razumevanju in varnosti živali.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija: Dreamstime