Vsak, ki ima psa, ve, kako globoka je lahko vez med človekom in kosmatincem. In prav zato je misel na zapuščenega psa – tistega, ki ob cesti čaka avto, ki se ne bo nikoli vrnil – tako boleča. Žal pa je prav takšna slika v Franciji dolga leta predstavljala resen družbeni problem. Francija se že desetletja sooča z enim najvišjih deležev zapuščenih hišnih ljubljenčkov v Evropi. Po ocenah organizacij za zaščito živali vsako leto brez doma ostane okoli 100.000 psov in mačk, največ prav v času poletnih dopustov. Zavetišča so prepolna, prostovoljci izčrpani, živali pa plačajo ceno človeških impulzivnih odločitev.

Zapuščanje ni več »nesrečna okoliščina«, ampak kaznivo dejanje

Francoska zakonodaja danes zapuščanje domače živali obravnava zelo jasno: kot dejanje krutosti. Lastnik, ki zavestno zapusti psa ali mačko in s tem povzroči trpljenje, lahko tvega do tri leta zapora in do 45.000 evrov denarne kazni. V hujših primerih, ko žival zaradi zapustitve pogine, so kazni še višje, sodišče pa lahko izreče tudi prepoved lastništva živali. Pomembno je poudariti, da te kazni niso povsem nova iznajdba zadnjega leta, a so v zadnjem obdobju postale del širšega in bolj doslednega pristopa države k zaščiti živali. Sporočilo je jasno: pes ni predmet, ki ga lahko odložiš, ko postane nepriročen.

Certifikat zaveze: razmislek pred odločitvijo

Eden pomembnejših korakov v zadnjih letih je uvedba t. i. certifikata zaveze in znanja. Vsak, ki želi v Franciji posvojiti ali kupiti psa ali mačko, mora podpisati dokument, s katerim potrdi, da razume odgovornost, stroške, dolgoletno skrb in čustveno obveznost, ki jo prinaša skrbništvo živali. Ne gre za birokracijo zaradi birokracije, temveč za poskus, da bi se ljudje ustavili za trenutek prej – še preden v dom pripeljejo živo bitje. Preden se odločijo impulzivno. Preden ugotovijo, da pes potrebuje več kot le navdušenje prvih tednov.

Zakaj je to pomembno tudi za nas?

Francoski primer je opomnik, da se odnos do živali ne spreminja čez noč. Spremeni se takrat, ko družba kot celota začne zapuščanje imenovati s pravim imenom – krutost. Ko zakon ne ščiti udobja ljudi, temveč dostojanstvo živali. 

Za nas, ljubitelje psov, je sporočilo preprosto, a močno: odgovorno skrbništvo se začne dolgo pred prvim sprehodom in traja vse življenje psa. Vsak zakon, ki to misel podpre, pomeni korak bližje svetu, v katerem bo manj prestrašenih pogledov ob cesti in več mirnih repkov v varnih domovih.

Morda ena država ne more spremeniti vsega. Lahko pa pokaže smer. In včasih je to dovolj, da se spremembe začnejo tudi drugje – v zakonih, v družbi in predvsem v naših odločitvah.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija: FB Daily Paws