Vsakdo, ki ima rad živali, dobro ve, kako občutljivo je srce, ko zagleda psa s prestrašenim pogledom za ograjo, mačko, ki tava po ulici z ranjeno taco, ali pa ptiča v premajhni kletki brez vode. A kljub temu mnogi – tudi tisti, ki imajo doma ljubljenčka – ob takšnih prizorih pogledajo stran. Morda zato, ker ne vedo, kako ukrepati. Morda zato, ker menijo, da to ni njihova stvar. A resnica je preprosta: če ne bomo ukrepali mi, morda ne bo nihče.

Kdo je pristojen za ukrepanje?

Če opazite, da je žival zanemarjena, zlorabljena ali ogrožena, ukrepajte. V Sloveniji so za ukrepanje pristojni uradni veterinarji, ki lahko izdajo opozorilo, kazen ali ukrepajo drugače – odvisno od primera. Policija pa posreduje v situacijah, kjer gre za hujšo zlorabo, nevarnost za okolico ali npr. psa, zaprtega v avtu na žgočem soncu.

Prvi korak? Ne ostanite tiho.

Če vidite trpljenje – tudi če niste povsem prepričani, ali gre za mučenje – je vedno bolje nekaj storiti, kot ničesar. Včasih zadošča že klic in opozorilo. Včasih gre za življenje in smrt.

Kaj lahko storite?

1. Ocenite situacijo – brez tveganja za svojo varnost

Če menite, da lahko pristopite brez nevarnosti, poskusite preveriti stanje živali. Če je žival prestrašena, agresivna ali poškodovana, raje počakajte na pomoč.

2. Pokličite pomoč

Lokalna veterinarska inšpekcija, zavetišče ali policija so pravi naslovi. Opis stanja, lokacija, vrsta živali – vse to so podatki, ki jim bodo pomagali pri hitrem in učinkovitem posredovanju.

3. Ne igrajte junaka, če niste usposobljeni

Tudi z najboljšimi nameni lahko žival (ali sebe) nehote spravimo v še večjo nevarnost. Če niste prepričani, pustite delo tistim, ki so za to usposobljeni.

4. Ohranite mirnost

Vaša mirna prisotnost lahko veliko pomeni. Žival, ki je prestrašena, bo prej zaupala, če ji ne povzročate dodatnega stresa.

5. Poskrbite za zavetje – če je varno in mogoče

Če žival zebe, dežuje ali je izpostavljena nevarnosti, ji lahko skušate začasno pomagati – na primer s kartonom, odejo ali zgolj z nekaj zavetja pod drevesom.

Tudi majhen korak šteje

Včasih nismo v položaju, da pomagamo neposredno. Ampak že to, da ljudi spomnimo, kako pomembno je ukrepanje, lahko reši življenje. Morda s deljenjem informacije, objavo na družbenih omrežjih ali opozorilom sosedu.

Žal se še vedno dogaja, da ljudje ne prijavijo očitnega mučenja, ker menijo, da »to ni njihov problem«. Ampak prav je, da si postavimo ogledalo: ali res lahko mirno spimo, če vemo, da nekje nekdo trpi – in bi ga morda lahko rešili z enim samim klicem?

Če niste prepričani, kako prijaviti mučenje – ne skrbite

Na portalu smo zbrali vse potrebne napotke za prijavo mučenja živali – najdete jih tukaj. Tam so tudi kontakti ustreznih služb in navodila, kako ravnati.

Zakaj je to pomembno?
Ker živali nimajo glasu, s katerim bi same povedale, da trpijo. Ta glas smo mi. In ko se odločimo, da ne bomo več tiho, naredimo prvi pravi korak k družbi, kjer ni prostora za trpljenje tistih, ki se ne morejo braniti.

Zato se nikoli ne obrnimo stran.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija je simbolična: Dreamstime