Za večino izmed nas so psi družinski člani, ne pa stvari, ki jih zložimo med kovčke in oddamo na letališču. A po nedavni odločitvi sodišča Evropske unije jih letalske družbe vidijo prav tako – kot prtljago. Sliši se neverjetno, a sodba, ki prihaja iz Evrope, pravi, da v primeru izgube psa med letalskim prevozom potniku pripada le enaka odškodnina, kot če bi izgubil torbo ali kovček.

Nedavna odločitev sodišča Evropske unije je razburila mnoge ljubitelje živali. V zadevi, ki se je začela v Španiji, je potnica izgubila svojega psa med letom iz Buenos Airesa v Barcelono – pes je pobegnil med prenosom do letala in ga nikoli več niso našli.

Potnica je od letalske družbe Iberia zahtevala 5.000 evrov odškodnine za nematerialno škodo, saj je šlo za izgubo živega bitja, ne stvari. A sodišče je odločilo drugače: po Montrealski konvenciji, ki ureja pravila o odgovornosti pri letalskem prevozu, hišni ljubljenček spada med prtljago – in torej zanj velja enaka omejena odgovornost kot za izgubljen kovček.

To pomeni, da letalska družba ni dolžna plačati višje odškodnine, razen če bi skrbnica ob prijavi na let posebej doplačala t. i. “izjavo o interesu za dostavo na cilj”, kar je v praksi redkost.

Pes ni kovček – ampak za zakon to ne šteje

V obrazložitvi sodbe sodišče sicer priznava, da so živali “živa bitja”, a dodaja, da to ne spremeni pravne narave prevoza. Ker pojem “potnik” v konvenciji pomeni človeka, pes po tej logiki “ne more biti potnik” – in če ni potnik, je lahko le “prtljaga”. Zveni hladno, birokratsko in odmaknjeno od resničnega življenja. A pravna logika včasih res trči ob čustva. V tem primeru je bil skrbnici njen pes mnogo več kot le spremljevalec na poti – bil je njen prijatelj. In izguba, ki jo je doživela, ni bila enaka izgubi kovčka, temveč izgubi bitja, s katerim je delila del svojega življenja.

Kje je meja med stvarjo in družinskim članom?

Zadeva je odprla širšo razpravo o tem, kako pravni sistemi obravnavajo živali. V številnih evropskih državah so živali v zakonih še vedno zapisane kot “premoženje”, kljub temu da se družba vse bolj zaveda njihovega čustvenega in družinskega pomena. Po drugi strani pa se pojavljajo tudi pozitivni premiki – nekatere države že sprejemajo zakone, ki živalim priznavajo poseben pravni status kot čuteča bitja. Žal sodba iz Evrope jasno pokaže, da nas čaka še dolga pot do trenutka, ko bo pravni sistem do živali ravnal z enakim spoštovanjem, kot ga čutimo njihovi skrbniki.

Kaj lahko storimo mi, skrbniki psov?

Če svojega ljubljenčka prevažate z letalom, se velja dobro pozanimati o pogojih posamezne družbe. Nekatere omogočajo, da manjši psi potujejo v vami v kabini, druge zahtevajo, da jih oddate v tovorni del. V vsakem primeru pa je priporočljivo, da se pred letom pozanimate o možnosti dodatnega zavarovanja ali prijave višje vrednosti, da bi bili v primeru izgube ali poškodbe upravičeni do pravičnejše odškodnine. A še pomembneje – ta zgodba nas spomni, da moramo kot družba ponovno razmisliti, kako obravnavamo živali. Ne kot predmete, ampak kot živa bitja, ki čutijo, trpijo in ljubijo.

Morda birokrati pravijo, da je pes prtljaga. A za tiste, ki smo jih kdaj imeli ob sebi, vemo, da so mnogo več – del nas. In nobena sodba tega ne more spremeniti.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija: Dreamstime