Za mnoge med nami so psi in mačke veliko več kot le hišni ljubljenčki. So družinski člani, spremljevalci in tisti, ki nas vsak dan pričakajo z enakim veseljem. Zato ni presenetljivo, da nas njihova bolezen prizadene skoraj enako kot bolezen bližnjega človeka. A ko pride do realnosti vsakdana, se pojavi vprašanje: kaj storiti, ko ljubljenček potrebuje našo pomoč – mi pa moramo v službo? V Italiji so se tega vprašanja lotili nekoliko drugače.

Primer, ki je odprl razpravo

Leta 2017 je v Italiji odmeval primer zaposlene o katerem smo pisali tudi na našem portalu, ki je vzela prost dan, da bi poskrbela za svojega bolnega psa. Sodišče ji je priznalo pravico do plačane odsotnosti, saj je presodilo, da opustitev pomoči živali, ki trpi, lahko pomeni tudi kršitev zakona. Ta odločitev je postala pomemben precedens in sprožila širšo razpravo o tem, kakšno mesto imajo živali v našem življenju – in kako naj to odraža tudi zakonodaja.

Ali to pomeni, da imajo v Italiji “dopust za živali”?

Ne povsem. Kljub temu da se v zadnjem času pojavljajo informacije, da naj bi Italija uvedla možnost dopusta za nego hišnih ljubljenčkov, trenutno ne obstaja splošni zakon, ki bi to pravico zagotavljal vsem zaposlenim. Gre predvsem za posamezne primere, pravne razlage in v določenih situacijah tudi za dogovore z delodajalci. A smer razmišljanja je jasna – živali niso več zgolj lastnina.

Ko odgovornost preseže “lastništvo”

V praksi večina ljudi že dolgo ne dojema svojih živali kot stvari. So del družine, bitja, za katera prevzamemo odgovornost – tudi takrat, ko zbolijo. In prav to je bistvo takšnih odločitev. Skrb za bolnega psa ali mačko ni razvajanje. Je dolžnost. Je odnos.

Kaj pa pri nas?

V Sloveniji takšna možnost še ni sistemsko urejena. Če zboli naš ljubljenček, smo pogosto prepuščeni lastni organizaciji – dopustu, pomoči bližnjih ali razumevanju delodajalca. A razmišljanje se počasi spreminja. Vedno več ljudi se zaveda, da odnos do živali ni več enak kot nekoč. In da bi morale temu slediti tudi družbene norme.

Več kot le pravica

Vprašanje bolniške za nego živali ni le pravno vprašanje. Je vprašanje vrednot. Koliko nam pomeni bitje, ki smo ga sprejeli v svoj dom? In ali smo pripravljeni stati ob njem tudi takrat, ko nas najbolj potrebuje?

Morda takšna ureditev še ni realnost. A že to, da o tem razmišljamo, pomeni korak naprej. In morda bomo nekoč živeli v svetu, kjer bo samoumevno, da ostanemo doma – tudi zaradi njih.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija: Dreamstime