Poletje, voda, počitnice, čofotanje … za marsikaterega kosmatinca je to popolna kombinacija. Nekateri psi v vodo skočijo, kot da so se rodili z repom in plavutkami. Drugi pa potrebujejo malo več časa, podpore in predvsem občutek, da se jim nikamor ne mudi.

In ravno zato je pomembno: s pripravo ne čakaj do zadnjega trenutka.

Če želiš, da bo tvoj kosmatinec poleti z veseljem in varno užival ob vodi, ga na vodo začni navajati prej - počasi, sproščeno in brez pritiska. Prvi stik z vodo naj ne bo sredi največje vročine, na polni plaži, ob valovih, otrocih, čolnih in tvojem pričakovanju: “No, zdaj pa plavaj.”

Za prve vodne korake izberi mirno, plitvo in varno mesto. Idealno je jezero, miren zalivček, plitev del reke brez toka ali bazen, kjer ima pes možnost postopnega vstopa.

Izogibaj se močnim tokovom, valovom, spolzkim robovom, ostrim skalam in mestom, kjer pes ne more sam varno iz vode. Poleti bodi posebej pozoren tudi na vroč asfalt, beton in skale. Pot do vode je lahko za psa bolj neprijetna kot sama voda.

Plavalni jopič je odlična pomoč, še posebej pri začetnikih, mladičih, starejših psih, manj samozavestnih psih, psih s težjo telesno zgradbo ali pri aktivnostih, kot so supanje, čoln, daljše plavanje in morje.

Dober plavalni jopič psu pomaga, da se v vodi lažje drži na površju, se manj utrudi in ima več občutka varnosti. Tebi pa omogoči lažjo podporo, če pes potrebuje pomoč. Seveda mora biti jopič prave velikosti, udoben in pes naj se nanj navadi že doma ali na suhem, ne šele tik pred prvim skokom v vodo.

V vodi ne začni s plavanjem. Začni z raziskovanjem. Naj pes najprej povoha obalo, posluša zvoke, stopi v plitvino, se igra ob vodi in sam ugotovi, da voda ni nič strašnega. Nekaterim psom je že občutek mokrih tačk velika novost.

Uporabi igro, pohvalo, priboljške ali njegovo najljubšo igračo, ampak brez vlečenja, siljenja ali metanja psa v vodo. Cilj ni, da gre v vodo čim hitreje. Cilj je, da vodo začne doživljati kot nekaj varnega in prijetnega.

Nekateri štirinožci so zelo pogumni do trenutka, ko še čutijo tla pod nogami. Potem pa se jim svet nenadoma spremeni. To je čisto normalno.

Če vidiš, da je kuža sproščen, lahko postopno stopata v malo globljo vodo. Pri tem ga lahko nežno podpreš pod trebuščkom, da dobi občutek varnosti, dokler ne začne sam uporabljati nog za plavanje.

Nikoli ga ne potiskaj, ne vleci in ne sili v globino. Slaba prva izkušnja lahko naredi veliko več škode kot koristi.

Dokler pes še ni zanesljiv plavalec, je priporočljivo, da je na povodcu oziroma dolgi vrvici, da ga lahko varno usmeriš in mu pomagaš, če se zmede, utrudi ali začne plavati v napačno smer.

Plavanje je odlična aktivnost, ampak je tudi fizično naporno. Vključuje mišice, dihanje, koordinacijo in vzdržljivost. Zato čas v vodi podaljšuj postopoma. Začni s kratkimi, prijetnimi izkušnjami in opazuj, kdaj ima pes še dovolj energije, da varno pride ven iz vode. Ne čakaj, da bo popolnoma izčrpan. Veliko psov se v vodi zabava tako zelo, da sami ne znajo pravočasno nehati.

Znaki utrujenosti so lahko počasnejše plavanje, panika, težje obračanje, potapljanje zadnjega dela telesa, pretirano sopihanje, zmedenost ali to, da pes ne zna več lepo priti do obale.

Ko kosmatinec v vodi postane sproščen in samozavesten, lahko počasi dodajaš nove aktivnosti: prinašanje plavajoče igrače, plavanje ob tebi, supanje, čofotanje v mirni vodi ali skupne poletne dogodivščine.

Ampak vedno naj ostane osnovno pravilo isto: voda mora biti za psa prijetna izkušnja, ne test poguma.

Maja Šparovec

Canima - šolamo pse, izobražujemo skrbnike

Fotografija: Dreamstime