Nizozemska je naredila velik korak stran od pokanja za zabavo. Od letošnjega avgusta potrošniki tam ne smejo več kupovati, posedovati ali uporabljati večine ognjemetov. Kaj pa Slovenija – smo pripravljeni na podobno spremembo?

Silvestrovo je za marsikoga sinonim za lučke, druženje in ognjemet. Za številne pse, mačke, prostoživeče živali in njihove skrbnike pa je lahko isti večer vse prej kot prazničen. Pokanje, ki človeku traja nekaj sekund, lahko pri živali pomeni ure strahu, panike in dezorientacije. Nekateri psi se skrivajo, tresejo, poskušajo pobegniti ali se poškodujejo, ko v paniki iščejo varno mesto. Tudi pri divjih živalih lahko nenaden hrup povzroči beg in motnje v njihovem običajnem vedenju.

Na Nizozemskem so se zato odločili za precej bolj radikalen korak.

Konec potrošniškega ognjemeta

Nizozemska je 1. avgusta 2026 uvedla nacionalno prepoved potrošniške pirotehnike. Potrošniki ne smejo več kupovati, posedovati ali uporabljati ognjemetov kategorij F2, F3 in F4. Gre za izdelke, kot so rakete, večji ognjemeti, »cakes« in pokajoča pirotehnika.

To pomeni, da bo letošnje silvestrovanje 2026/27 za Nizozemce prvi novoletni večer pod novim režimom. Prepoved pa ni popolnoma brez izjem. Manjša pirotehnika kategorije F1, kamor sodijo na primer iskrice in nekateri manjši izdelki, ostaja dovoljena. Poleg tega lahko občine pod določenimi pogoji dovolijo organizirane ognjemete oziroma druge oblike praznovanja.

Namen ukrepa ni samo zaščita živali. Nizozemska vlada kot razloge navaja predvsem večjo varnost, manj poškodb, manj nasilja in škode, manj obremenitev za interventne službe ter manj onesnaževanja.

Za živali pa je odločitev še posebej zanimiva, saj zmanjšanje množičnega pokanja pomeni tudi zmanjšanje enega največjih virov hrupa v času novoletnih praznovanj.

Kaj pa pri nas?

Slovenija je pri pirotehniki precej bolj zadržana kot nekoč, vendar popolne prepovedi potrošniškega ognjemeta nimamo. Letos je začel veljati tudi spremenjeni Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih. Po njem je fizičnim osebam prepovedana prodaja, uporaba, nakup in posedovanje pirotehničnih izdelkov kategorij F2, F3, F4, T1, T2 in P2, z izjemami, ki jih določa zakon.

Pomembna novost je tudi, da zakon izrecno določa prepoved uporabe pirotehničnih izdelkov v bližini živalskih vrtov in zavetišč za živali. Država mora poleg tega izvajati preventivne aktivnosti za zmanjševanje škodljivih posledic pirotehnike tudi za živali.

Tudi pri nas je torej zaščita živali že vključena v zakonodajo. Toda razlika je očitna: Slovenija ni uvedla splošne prepovedi potrošniškega ognjemeta po vzoru Nizozemske.

Petarde so pri nas že prepovedane

Pri tem je pomembno poudariti, da v Sloveniji petarde za fizične osebe niso dovoljene. Prepovedani so tudi drugi pirotehnični izdelki kategorij F2 in F3, katerih glavni učinek je pok. Dovoljena pa je določena pirotehnika, predvsem izdelki z manjšim tveganjem oziroma izdelki, katerih glavni učinek ni pok, pod pogoji, ki jih določa zakon. Za ljubitelje živali pa ostaja vprašanje: ali je to dovolj?

Kaj se zgodi s psom, ko zunaj začne pokati?

Težava ni samo v petardah. Pes ne razume, zakaj se nebo nenadoma začne glasno »razletavati«. Pokov ne more predvideti, zvok pa lahko zazna precej bolj izrazito kot človek.

Pri prestrašenem psu se lahko pojavijo tresenje, sopihanje, skrivanje, nemir, lajanje ali poskusi bega. Nekateri psi v paniki preskočijo ograjo, pobegnejo skozi odprta vrata ali se poškodujejo.

Zato je za skrbnike vsako leto pomemben isti nasvet: v času pokanja psa ne puščajmo samega na vrtu, poskrbimo za varno okolje in ga med najhujšim pokanjem ne vodimo na prosto brez ustrezne zaščite.

Nizozemska je pokazala, da je mogoče tudi drugače

Nizozemska odločitev je zanimiva predvsem zato, ker ne gre za lokalno prepoved ene občine ali omejitev na posameznem območju. Gre za nacionalno spremembo, ki potrošniško uporabo večine pirotehnike praktično umika iz novoletnega praznovanja. Organizirani ognjemeti so še vedno mogoči, vendar pod nadzorovanimi pogoji in z dovoljenji.

To odpira zanimivo vprašanje tudi za druge evropske države. Ali mora biti praznovanje nujno povezano z glasnimi eksplozijami? Ali lahko ohranimo luči, druženje in praznično vzdušje, hkrati pa zmanjšamo hrup, poškodbe, onesnaževanje in stres za živali?

Bi morali podobno razmišljati tudi v Sloveniji?

Na to vprašanje ni enega samega odgovora. Nekateri bodo rekli, da je ognjemet del tradicije in da je mogoče težave rešiti z odgovorno uporabo. Drugi bodo opozorili, da je nekajminutna zabava človeka težko primerljiva s strahom, ki ga doživljajo živali – poleg tega pa obstajajo tudi vprašanja poškodb, požarov, hrupa in onesnaževanja.

Nizozemska je letos izbrala precej jasen odgovor. Večino potrošniške pirotehnike je prepovedala. Slovenija je izbrala drugačno pot: številne najglasnejše izdelke je že prepovedala, uporabo preostalih pa omejila in določila tudi območja, kjer jih ni dovoljeno uporabljati.

Morda pa je najzanimivejše vprašanje prav to: Če lahko praznujemo brez pokanja, ali ga res še potrebujemo? Za človeka je ognjemet nekajminutni spektakel. Za prestrašenega psa ali mačko pa je lahko ista noč nekaj povsem drugega.

In morda je prav to dovolj pomemben razlog, da se o tem pogovarjamo.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija: DepositPhotos