Večina psov prvič začuti travo pod tačkami že kot mladiči. Prvič stečejo po dvorišču, zaspijo na kavču ali se stisnejo k človeku, ki jih ima rad. Za številne beagle iz ameriškega laboratorijskega centra Ridglan Farms pa je bil tak trenutek dolgo nepredstavljiv.

V zadnjih dneh je svet obkrožila novica, ki je ganila ljubitelje živali po vsem svetu: približno 1500 beaglov bo po letih življenja v raziskovalnem laboratoriju dobilo možnost za novo življenje.

Zakaj prav beagli?

Beagli veljajo za eno najpogosteje uporabljenih pasem v laboratorijskih raziskavah. Ne zato, ker bi bili “primernejši”, ampak zaradi svojega nežnega karakterja. So zaupljivi, mirni, družabni in izjemno potrpežljivi psi. Prav ta njihova nežnost pa jih je žal pogosto postavila v vlogo živali za testiranja.

Ridglan Farms v ameriški zvezni državi Wisconsin je desetletja vzrejal beagle za potrebe raziskovalnih laboratorijev. V zadnjih letih pa so objekt spremljale številne obtožbe o neprimernem ravnanju z živalmi in spornih veterinarskih postopkih. Objekt sicer vse očitke zanika.

Posnetki, protesti in ogromen pritisk javnosti

Zgodba je letos dobila velik odziv javnosti po protestih aktivistov, ki so zahtevali zaprtje objekta in rešitev psov. Dogajanje je močno odmevalo tudi v ameriških medijih.

Po poročanju AP News sta organizaciji Big Dog Ranch Rescue in Center for a Humane Economy nato dosegli dogovor o odkupu približno 1500 beaglov iz objekta.

Prve pse so že začeli prevažati v zavetišča in reševalne centre, kjer jih:

• veterinarsko pregledajo,
• cepijo,
• sterilizirajo oziroma kastrirajo,
• čipirajo,
• in jih postopoma pripravljajo na življenje, ki ga večina med njimi še nikoli ni poznala.

Prvič v življenju: trava, igrače in človeški dotik

Mnogi opisi prostovoljcev so srce parajoči. Nekateri psi naj bi prvič v življenju stopili na travo. Nekateri niso znali hoditi na povodcu. Drugi naj bi bili popolnoma zmedeni ob običajnih zvokih domačega okolja. A kljub vsemu naj bi številni zelo hitro začeli iskati bližino človeka.

In prav to je pri beaglih morda najbolj ganljivo. Kljub vsemu, kar so doživeli, ljudem še vedno zaupajo.

Vsi psi še niso rešeni

Čeprav je novica za mnoge velik korak naprej, aktivisti opozarjajo, da v objektu po nekaterih podatkih ostajajo še stotine oziroma več kot tisoč psov. Zato se razprava o uporabi živali v raziskovalne namene ponovno močno odpira.

Vprašanje, ki ga mnogi postavljajo, je preprosto: Koliko trpljenja živali smo kot družba še pripravljeni sprejeti v imenu raziskav?

Psi niso številke

Ko gledamo fotografije teh beaglov, ne vidimo “laboratorijskih živali”. Vidimo pse. Pse, ki mahajo z repom. Ki iščejo varen kotiček. Ki se stisnejo k človeku. Ki bi lahko bili naši.

In morda je prav to razlog, da je ta zgodba tako močno ganila ljudi po celem svetu.

Ker nas opomni, da tudi za zidovi laboratorijev živijo bitja, ki čutijo strah, stres, bolečino … in tudi veselje, ko končno dobijo priložnost za življenje, kakršnega bi moral imeti vsak pes.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija: Dreamstime