Ste se kdaj vprašali, zakaj vaš pes uživa, ko ga božate po hrbtu, ali zakaj se vas včasih z noskom nežno dotakne? Dotik ima v pasjem svetu prav posebno vlogo – ni le vir ugodja, temveč tudi način komunikacije, raziskovanja in povezovanja.

Dotik – prvi čut, ki se prebudi

Dotik je prvi čut, ki ga mladički razvijejo že ob rojstvu. Njihova mama jih začne lizati skoraj takoj, ko pokukajo na svet – ne le zato, da jih očisti, temveč tudi zato, da jih poživi in ustvari prvo vez. Ta potreba po dotiku ostane s psom vse življenje.

Poseben pomen imajo t. i. vibrise – občutljive dlake nad očmi, na gobčku in pod čeljustjo. Te niso navadne dlake – so debelejše, globlje ukoreninjene v kožo in povezane z živčnimi celicami. Psi jih uporabljajo za zaznavanje pretoka zraka in orientacijo v prostoru.

Psi čutijo – a po svoje

Čeprav imajo psi precej visok prag bolečine, je njihova koža občutljiva na dotik. Najbolj občutljivi so vzdolž hrbtenice, okoli repa in na tačkah. Tam se skrivajo številni živčni končiči, zato ni čudno, da se radi valjajo po travi ali z užitkom nastavljajo božanju po hrbtu.

A vsak pes je svet zase – medtem ko nekateri obožujejo dotik in se skoraj stopijo pod vašo roko, so drugi bolj zadržani. Zato je pomembno, da znamo prisluhniti njihovemu vedenju.

Ko se pes izraža z dotikom

Psi z dotikom sporočajo marsikaj:

• Pozdrav ali prošnja za pozornost – nežno dregnejo z noskom ali vas pocukajo s taco.
• Naklonjenost – se naslonijo na vas, vas ližejo ali poležejo čisto blizu.
• Negotovost ali nelagodje – se umikajo, tresejo ali potegnejo rep med noge, če jim dotik ne ustreza.

Pomembno je, da znamo ločiti med prijetnim stikom in opozorilnimi znaki. Če pes otrpne, se umika ali renči, je to jasen signal, da potrebuje svoj prostor.

Božanje ni le razvajanje

Dotik ima tudi terapevtski učinek. Nežno božanje ali masaža lahko psa sprosti, mu pomaga pri premagovanju stresa in okrevanju. Tudi pri pasjih seniorjih lahko z masažo izboljšamo prekrvavitev in gibljivost.

Vsak pes ima svoje meje

Kot mi ljudje tudi psi nimajo vsi enakega praga udobja. Nekateri ne marajo dotikov po tačkah, drugi so občutljivi okoli ušes ali trebuha. Zato je ključno, da psa opazujemo, spoštujemo njegove meje in ne silimo v stik, ki mu ni prijeten.

Skratka, dotik pri psih ni le nekaj, kar je "fino". Je cel jezik – poln pomenov, čustev in informacij. Če ga znamo brati in uporabljati, lahko z našim štirinožcem ustvarimo še močnejšo vez. In čeprav ne govorimo istega jezika, je dotik nekaj, kar vsi razumemo brez besed.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija: Dreamstime