Slovenija je pravi raj za pohodništvo. In iskreno – malo je lepših občutkov, kot ko s svojim psom skupaj osvojita vrh, zadihana sedeta na travo in občudujeta razgled. Za pse so hribi prava pustolovščina: novi vonji, gibanje, raziskovanje in skupen čas z njihovim človekom.

A prav tu se skriva tudi past. Veliko skrbnikov podcenjuje, kako naporen je lahko hribovski izlet za psa. Pregrete tace, dehidracija, klopi, poškodbe ali utrujenost so poleti precej pogostejši, kot si mislimo.

Letos pa veterinarji in ljubitelji narave opozarjajo še na eno nevarnost, ki je v naravi trenutno zelo pogosta – kače. Zaradi mile zime in toplega vremena jih je letos opaziti več kot običajno, predvsem na kamnitih, sončnih in zaraščenih poteh. Psi jih zaradi radovednosti hitro povoha ali se jim preveč približajo, ugriz pa je lahko zelo nevaren, predvsem pri manjših psih.

Dobra priprava zato ni pomembna samo za nas – ampak predvsem za našega kosmatinca.

Izberite pot, ki je primerna tudi za psa

Ni vsak hrib primeren za štiri tačke. Pred odhodom preverite:

• ali pot vsebuje lestve, jeklenice ali zelo strme odseke,
• koliko poti je izpostavljene soncu,
• ali je na poti dovolj vode in sence,
• ter ali planinska koča dovoljuje pse.

Kar je za človeka zanimiv adrenalinski izziv, je lahko za psa zelo nevarno. Posebej poleti so lahko problem tudi vroče skale in ostro kamenje, ki hitro poškodujejo blazinice na tačkah.

Voda je najpomembnejša stvar v nahrbtniku

Psi v hribih porabijo ogromno tekočine. Kombinacija gibanja, vročine in višinske razlike jih lahko hitro izčrpa.

Zato mora biti voda vedno pri roki. Veliko pasjeljubcev v zadnjih letih uporablja večnamenske flaške za pse, saj omogočajo hitro pitje kjerkoli na poti. Še posebej praktične so termične flaške, kot je Lucky 3v1, ki ohranja vodo hladno več ur – kar pride v poletni vročini še kako prav. Poleg vode omogoča tudi shranjevanje hrane ali priboljškov, kar je na daljših izletih zelo uporabno.

Pomembno je tudi:

• da pes pije večkrat po malo,
• da ne čaka do popolne izčrpanosti,
• in da ima vedno možnost umika v senco.

Kaj ne sme manjkati v pasjem nahrbtniku?

Poleg vode in povodca je nekaj stvari, ki jih izkušeni pasji pohodniki skoraj vedno vzamejo s seboj:

• kakovostna oprsnica,
• dolgi povodec,
• vrečke za iztrebke,
• energijski priboljški,
• zaščita proti klopom,
• manjša odejica za počitek,
• vpojna krpa ali brisača,
• ter komplet prve pomoči.

Prav prva pomoč je nekaj, na kar ljudje pogosto pozabijo – dokler je ne potrebujejo. Na kamnitih poteh, v gozdu ali na pašnikih lahko hitro pride do ureznin, poškodovanih blazinic, trnov, klopov ali celo ugriza kače. Ker je veliko planinskih poti oddaljenih od veterinarske ambulante, je dobro imeti pri sebi osnovni komplet prve pomoči za male živali z razkužilom, povoji, pinceto in osnovnimi pripomočki za prvo oskrbo.

Če psa ugrizne kača, je najpomembneje, da ostane čim bolj pri miru in da čim hitreje poiščete veterinarsko pomoč. Psa ne pustite hoditi na dolge razdalje, saj gibanje pospeši širjenje strupa po telesu. Včasih lahko prav hitra prva pomoč prepreči večje težave.

Ne pozabite: hribi so za psa velik napor

Veliko psov bi za svojega človeka naredilo vse. Tudi takrat, ko so že utrujeni.

Zato moramo biti mi tisti, ki opazimo znake preobremenitve:

• močno sopihanje,
• počasnejša hoja,
• zavračanje gibanja,
• iskanje sence,
• pretirano slinjenje,
• ali tresenje.

Takrat je čas za počitek.

Pomembno je tudi, da pes pred vožnjo ne poje prevelikega obroka, saj lahko pride do slabosti ali celo težav z želodcem.

Varnost in mirna hoja naj bosta na prvem mestu

V hribih ni pomembno le, da dosežemo vrh, ampak predvsem to, da se domov oba vrneta varno in dobre volje. Na bolj izpostavljenih ali strmih delih poti zato psa vedno vodimo mirno in zbrano. Povodec naj bo v roki, ne privezan okoli pasu ali zapestja, saj lahko nenaden sunek hitro povzroči nevaren zdrs – za psa in za človeka.

Pomembno je tudi, da znamo presoditi, kdaj je določena pot za našega kosmatinca pretežka ali prenevarna. Ni vsak pes samozavesten na ozkih stezah, skalnatem terenu ali med večjo gnečo pohodnikov.

V naravi pa nismo sami. Zato spoštujmo okolje, divjad, pašne živali in druge obiskovalce gora:

• psa imejmo tam, kjer je potrebno, na povodcu,
• ne dovolimo preganjanja živali,
• in vedno pospravimo za svojim psom.

Prav odgovorni pasjeljubci so tisti, zaradi katerih so psi tudi v hribih vedno dobrodošli.

Najlepši del hribov? Skupni trenutki.

Psi ne štejejo osvojenih vrhov. Ne zanima jih višinska razlika ali objava na družbenih omrežjih. Njim največ pomeni nekaj drugega – da so z nami.

Skupni sprehodi, počitek ob razgledu, trenutek, ko se stisnejo k nam v senci planinske koče … prav to so spomini, ki ostanejo.

In če smo dobro pripravljeni, bodo ti trenutki varni, sproščeni in polni veselja – za oba.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija: Dreamstime