Slovensko javnost je pretresel dogodek, ki presega vse meje sprejemljivega. Na javnem mestu je nekdo obesil truplo poginulega psa – ne kot dejanje nevednosti, temveč kot očitno namerno sporočilo. Primer je prvi objavil portal Siol.net, policija pa dogodek že preiskuje.

A v resnici tukaj ne gre za prostor, namen, idejo ali ozadje. Gre za nekaj veliko bolj osnovnega. Gre za odnos do življenja.

Žival ni predmet. Nikoli.

Pes ni simbol. Ni orodje. Ni sredstvo za izražanje jeze, protesta ali kakršnegakoli sporočila. Je čuteče bitje.

Ne glede na to, ali je žival živa ali mrtva, je njeno telo vredno spoštovanja. To je temelj, ki bi moral biti samoumeven v vsaki družbi, ki želi biti vsaj minimalno humana.

Ko nekdo prestopi to mejo, ne govori več o idejah. Govori o popolnem pomanjkanju sočutja.

Kaj nas pri tem najbolj skrbi?

Takšna dejanja niso “le incident”. So opozorilo. Opozorilo, da nekje v družbi obstaja posameznik, ki je pripravljen uporabiti žival kot sredstvo za šok, manipulacijo ali pozornost. In če smo kot družba ob tem tiho ali brezbrižni, se meja sprejemljivega hitro začne premikati.

Danes je to žival. Jutri?

Nasilje nad živalmi ni nikoli nedolžno

Strokovnjaki že dolgo opozarjajo, da je odnos do živali eden najbolj zgovornih pokazateljev odnosa do sveta in drugih živih bitij. 

Kjer ni spoštovanja do nemočnih, ga slej ko prej zmanjka tudi drugje. Zato takšna dejanja niso “obrobna”. Niso nepomembna. In nikakor niso nekaj, kar bi smeli normalizirati ali relativizirati.

Odgovornost vseh nas

Kot družba imamo odgovornost, da jasno povemo:

To ni sprejemljivo.
To ni “provokacija”.
To ni “sporočilo”.

To je krutost. In vsaka krutost do živali mora biti obsojena – brez izgovorov, brez preusmerjanja pozornosti, brez iskanja opravičil.

Ne obračajmo pogleda stran

Morda ne moremo preprečiti vsakega takšnega dejanja. Lahko pa poskrbimo, da ne postanejo nekaj običajnega. Da ne postanejo “še ena novica”. Da ne otopimo.

Ker v trenutku, ko nas takšne stvari ne pretresejo več, izgubimo nekaj zelo pomembnega. Sočutje.

In prav to je tisto, kar nas – kot ljubitelje živali in kot ljudi – mora voditi naprej.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija: FB Svoboda