Skoraj vsak skrbnik psa je to že doživel. Medtem ko gre mimo en človek, pes ostane povsem miren, pri drugem pa se nenadoma vznemiri, začne lajati ali se postavi v obrambno držo. Na prvi pogled se zdi, kot da pes izbira po naključju. A v resnici za takšnimi reakcijami skoraj vedno stojijo zelo konkretni razlogi.

Psi ljudi ne zaznavajo tako kot mi. Ne presojajo po videzu, oblačilih ali besedah, temveč po signalih, ki jih večina ljudi sploh ne opazi. Njihova presoja temelji na vonju, telesni govorici, tonu glasu, energiji gibanja in predvsem na preteklih izkušnjah. Razumevanje teh dejavnikov nam pomaga bolje razumeti vedenje psa in mu zagotoviti večjo varnost ter notranje ravnovesje.

Telesna govorica pove več kot besede

Psi so izjemni opazovalci telesa. Ukočena drža, sunkoviti gibi, nenaden zasuk telesa ali neposreden, dolg pogled v oči lahko delujejo ogrožajoče. Oseba, ki se giblje mirno in sproščeno, psu pošilja povsem drugačno sporočilo kot nekdo, ki je napet, hiti ali se giblje nepredvidljivo. Kar je za človeka nepomembna malenkost, je za psa lahko jasen opozorilni znak.

Vonj – najmočnejši vir informacij

Pasji svet je svet vonjav. Pes z enim samim vdihom zazna informacije, ki jih človek ne bo nikoli mogel. Vonj alkohola, drugih živali, močnih parfumov, zdravil ali celo strahu lahko pri psu sproži previdnost ali nezaupanje. Pes lahko na primer drugače reagira na osebo, ki ima na sebi vonj drugega psa, ali na nekoga, ki je pod stresom. Tega mi ne zaznamo, pes pa.

Pretekle izkušnje pustijo globok pečat

Če je imel pes v preteklosti slabo izkušnjo z osebo določenega videza, obnašanja ali načina gibanja, se lahko ta vzorec prenese tudi v prihodnost. Pes ne presoja posameznika, temveč se odziva na spomin na stresno situacijo. To ne pomeni, da je oseba nevarna. Pomeni le, da jo pes povezuje z nečim neprijetnim.

Ton glasu je pomembnejši od besed

Psi ne razumejo pomena naših stavkov, zelo dobro pa zaznavajo melodijo govora. Glasen, globok ali nenaden ton lahko v psu sproži nelagodje ali opozorilni odziv. Umirjen, topel in enakomeren glas pa pogosto deluje pomirjujoče. Psi se odzivajo na čustva v glasu, ne na vsebino besed.

Teritorij in zaščitniški nagon

Pri nekaterih psih je močneje izražen občutek varovanja prostora ali skrbnika. Takšni psi se pogosteje odzovejo na ljudi, ki vstopajo v njihov osebni prostor ali se prehitro približajo njihovemu človeku. To vedenje je lahko bolj izrazito pri pasmah z varovalnim nagonom, vendar se lahko pojavi pri katerem koli psu, še posebej v domačem okolju.

Negotovost in pomanjkanje socializacije

Psi, ki niso imeli dovolj pozitivnih izkušenj z različnimi ljudmi, so pogosto bolj previdni. Lajanje v tem primeru ni znak agresije, temveč način, kako pes poveča razdaljo in si povrne občutek nadzora. Za psa je neznana oseba preprosto neznanka – in neznano je lahko strašljivo.

Čustva skrbnika se prenesejo na psa

Psi zelo natančno zaznavajo razpoloženje svojih skrbnikov. Če je človek ob določeni osebi napet, zadržan ali nezaupljiv, bo pes to občutil in lahko zavzel enako držo. Mirno, samozavestno in odgovorno vedenje skrbnika ima neposreden vpliv na vedenje psa.

Zakaj nekatere ljudi pes popolnoma ignorira?

Kadar oseba ne oddaja grozečih signalov, se giblje umirjeno, ne posega v pasji prostor in deluje nevtralno, pes nima razloga za reakcijo. Ignoriranje je pravzaprav dober znak – pomeni, da pes situacijo ocenjuje kot varno.

Kako ravnati kot odgovoren skrbnik?

Pomembno je, da psa ne kaznujemo samodejno zaradi lajanja. Ključno je razumeti vzrok. S pravilno socializacijo, postopnim navajanjem na nove ljudi in doslednim, mirnim vodenjem lahko večino teh reakcij omilimo ali odpravimo. Stabilno vedenje se ne gradi čez noč, temveč z razumevanjem, potrpežljivostjo in jasnimi smernicami.

Ko pes na nekatere ljudi laja, druge pa popolnoma prezre, to ni naključje. Gre za natančno zaznavanje signalov, ki jih ljudje pogosto sploh ne opazimo. Bolj kot je pes dobro socializiran in varno voden, bolj uravnotežene in mirne so njegove reakcije.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija: Dreamstime