Skrbniki in ljubitelji psov v Mestni občini Koper pogrešajo prostor, kjer bi se lahko s svojimi ljubljenci sproščeno družili in kjer bi lahko le-te tudi spustili iz vrvice, saj po občinskem odloku tega ne smejo. Robert Bolčič, eden od ljubiteljev psov je poudaril, da odloku ne nasprotujejo, prav tako ne želijo, da bi bil njihov poziv po prostoru za druženje razumljen kot napad na koprsko občino.

Da bi skupnimi močmi našli skupno rešitev so na Mestno občino Koper poslali tudi njihov predlog in pismo občanov. Iz vsebina pisma je mogoče razbrati stališče skupine in želje, zato vam ga ponujamo v branje v celoti.

Vsebina pisma:

"Na vas se obračam, oziroma če se bolje izrazim, obračamo mnogi lastniki psov v mestni občini Koper. Najbolj nas je prizadelo oziroma zbodlo dejstvo, da je dne 4.9.2012 lastnica zlatega prinašalca na semedelski promenadi plačala globo, ker je imela svojega ljubljenčka spuščenega in ni bil, tako kot je to določeno v mestnem odloku, privezan z povodcem.

Seveda ni sporna kazen, ker se kdorkoli izmed nas, ki imamo svoje živali radi tega zavedamo, da tudi mi to počnemo zavestno in s tem izzivamo kazen. Vendar pa bi vam radi izrazili tudi svoje poglede na to in povedali svoje mnenje. Za nas pes ali katerikoli drugi hišni ljubljenček ni navadno živo bitje ali subjekt, do katerega se obnašamo izključno gospodovalno in tako kot je še danes zakoreninjeno v zavesti mnogih ljudi: "Pes mora biti na verigi«". Razmislite in povejte zakaj pravzaprav mora biti tako.

Zakaj se v današnji družbi še vedno naslanjamo na stereotipe in si enostavno zatiskamo oči pred tem, da je vsak dan več živali del naše družbe, še bolj natančno družine. Najlažje je živali imeti za subjekt in jih prikleniti na verigo, po možnosti imeti zaprte v nehumanih pogojih ali premajhnih prostorih ali kletkah in se do njih obnašati kot do bitij nevrednih vsaj kančka dostojanstva. Nekateri med nami, mislim pa da nas je iz dneva v dan vse več, se poskušamo do teh bitij obnašati kot do ljubljencev vsaj vrednih naše vse bolj pokvarjene družbe in jim nuditi zaslužen prostor v njej.

Povejte, koliko ljudi lahko brezbrižno in brez kančka veselja v srcu mrko in odbijajoče odreagira ob pogledu na hišnega ljubljenčka, ko te po dolgih urah čakanja zagleda na domačem pragu in od veselja "ponori". Ali ne drži isto za otroke ali kogarkoli iz človeške vrste. Pravi ljubitelji psov imamo to živalco za člana svoje družine, seveda pod določenimi pogoji in tisto normalno vzgojo ali poslušnostjo, katera mora biti zagotovljena, ker pa je to vseeno živalska vrsta in ni mogoča verbalna medsebojna komunikacija.

Vendar opažamo, da je še vedno veliko ljudi, kateri se na vse to požvižgajo in se ne strinjajo s takim početjem, še več, prevečkrat kar direktno in nesramno odreagirajo na prisotnost psa, če pa je ta spuščen,  je pa sploh vse narobe. Pa se je kdo vprašal zakaj mora biti tako, zakaj mora biti po neumnih in preveč ozkoglednih ter pristranskih zakonih tako določeno. Kakšna je recimo razlika med nekom ki pelje svojega psa na sprehod in je ta spuščen če je le ta miren in ubogljiv in recimo družino, ki pride nasproti in ta ima dva otroka ki tekajo gor in dol in kričijo in vreščijo ter se po možnosti z malimi kolesi ali rolerji obnašajo neprimerno. Torej, kaj je tisto merilo, da nekoga pa čeprav je to žival, priklenemo na verigo ali povodec in mu kratimo pravico da se svobodno giblje. Zakaj imamo potem pasje šole, kjer jih naučijo ubogljivosti, poslušnosti in brezpogojnega podrejanja gospodarju, da mu sledijo ob nogi in so praviloma bolj mirni ali ubogljivi kot otroci ali ljudje. Če pa morajo potem, ko dobijo certifikat in opravljenem izpitu v sodobni družbi v kletko ali na povodec.

Ali ni to absurd? Ali je to mogoče zaradi ignorance nekaterih, kateri si nikoli niso dopustili da bi vsaj poskusili spustiti žival bližje in videti, kaj ti le ta lahko da. Mogoče pa bi bili presenečeni in bi s tem lažje razumeli tudi sožitje naših in živalskih potreb, ker je to navsezadnje naša pravica. Mnogi lastniki psov se radi zbiramo in družimo, ter tako pripomoremo k boljšem sožitju med nami samimi, kar je pa še najbolj pomembno, pripomoremo k socializaciji med živalmi in tako vzgajamo mirnejše, ubogljivejše in sproščene pse. Verjamem da vam je sedaj že jasno, da zgolj upoštevanje zakonov ali odlokov, da je lahko pes zunaj samo in izključno na povodcu, generira zafrustrirane živali, ki po dolgih urah čakanja na gospodarja, da se vrne iz službe in potem gre ven samo privezan, ne pripomore k sožitju med nami. Mnogi lastniki, med drugimi smo to tudi mi, smo svoje ljubljence vzeli iz pasjega zavetišča v Svetem Antonu in tako verjamem vsaj malo pripomogli ali pomagali rešiti problematiko zapuščenih in maltretiranih živali. Skrbni lastniki skrajno odgovorno skrbimo za naše pse, med to spada tudi čiščenje za njihovimi fiziološkimi potrebami, zavedamo pa se da to ne počnejo vsi, lahko pa si zamislite med katero skupino spadajo: ali tiste ki imamo radi spuščene in sproščene pse ali tiste ki ga od doma peljejo na sprehod strogo na povodcu, da opravi svoje potrebe in velikokrat ravno ti ne pospravijo za sabo, krivi pa smo potem vsi lastniki psov. Kot vam je že verjetno znano oziroma nas že mnogi poznajo, smo se združili v že kar veliko skupino lastnikov in ljubiteljev psov, kateri se med seboj sproščeno družimo, preživljamo prosti čas in obenem še skrbimo za zdravo ter sproščeno družabno življenje naših ljubljenčkov.

Semedelska promenada za nas pomeni lep obmorski prostor, vsaj delček zelenice kjer se psi lahko sproščeno gibljejo in družijo in igrajo, kot majhni "otroci", saj je to zelo priljubljeno mesto samega mesta Koper. Veliko ljudi se je vmes ustavilo in z nasmeškom opazovalo naš pasje junake, kako se igrajo in izvabljajo nasmešek na obraz nas in vsakega ki mu to nekaj pomeni. Nemalo ljudi ki so bili občasno mimo ali na dopustu v Kopru z svojim psom, nam je zagotovilo, da je Koper postal zelo občudovanja vredno mesto, da pa se tudi lastniki z svojimi psi tako v javnosti družimo in s tem polepšamo ta kraj in da bi to morali v resnici imeti v vseh mestih. Bili pa so jasno začudeni, da tako mesto kot je Koper nima prostora oziroma pasje plaže za pse, medtem ko jih mnoga druga celo manjša mesta imajo.

Za konec bi rad omenil še to, da se zavedamo perečega problema sožitja vseh nas, to pa je psov, lastnikov ali ljubiteljev, kot tudi sovražnikov psov in celo tistih vmes, ki jim niso niti pri srcu niti jih ne sovražijo, da ne moremo povsem zadovoljiti vsega spektra potreb, zato pa bi vas z naše strani radi povabili, tako samega župana kot tudi kateregakoli odgovornega na MOK kamor bi spadala naša pobuda, da se nam kakšen večer pridružijo na Semedelski promenadi, da jim direktno in nazorno pokažemo tisto kar se pravzaprav z besedami sploh ne da opisat. To moraš doživeti in izkusiti sam. Prepričani smo, da nihče ne bo odšel od nas brez da se ga bodo te živalice dotaknile v srce.

Zelo bi bili veseli vašega odgovora in še raje obiska, da tako skupaj premaknemo mejo problematike v smeri pomanjkanja urejenega prostora in pasje plaže za lastnike ali ljubitelje psov. Za vas bo verjetno tudi pozitivna informacija, da smo le ti pripravljeni tudi sami veliko storiti za to, celo z prostovoljnim delom pri urejanju lokacije in potrebne infrastukture. Ne smete pozabiti tudi na to, da smo lastniki in ljubitelji psov, lahko tudi zelo hvaležni prebivalci občine z veliko volilno pravico.


V upanju, da bi naša prošnja ali iniciativa v MOK padla na plodna tla, vas vnaprej lepo pozdravljamo. Hvala.

Robert Bolčič (v imenu veliko isto mislečih)"

Skupina ljubiteljev psov iz Kopra je na Facebooku odprla stran (Semedelska banda), kjer se bodo tudi preko socialnega omrežja družili, delili izkušnje in fotografije.

Verjamejo, da bo občina njihovi prošnji prisluhnila in da bodo skupaj našli pravo rešitev!

Foto: Semedelska banda

Vabljeni k branju tudi: O pobudi skupine so poročali tudi na najbolj poslušanem radiu na Obali, Radiu Capris - KLIK.