09.12.2013

Barbarina kolumna: 'Pismo trem bradatim'

BARBARINA KOLUMNA

 

Piše: Barbara Győrfi (DZZŽ Trebnje)

Foto: Tatjana Vuković (levo) in Shutterstock (spodaj)


Nekoč smo otroci decembra pričakovali dva bradata moža. Miklavž je svoje dobrote prinesel tiho, skoraj mimogrede. Skromnejši, po krivici spregledan, vsaj zame, ker sem tik pred njegovim prihodom praznovala rojstni dan. Dedek Mraz pa je bil za nas tisti glavni, težko pričakovan, oboževan, spomin nanj je polepšal še sivino januarja.  

 


V novejših časih smo dobili še Božička. Izbira je velika, dobrega preveč, pohlep brezmejen. Česa si želim(o)? Materialnih zadev si želi večina ljudi, za odpravo lakote in mir na svetu so zadolžene misice. Tudi moje želje so povezane z idejami, zavestjo, neotipljivim. Lani je bil Dedek Mraz nekam neodločen. Poslal mi je nekakšen polizdelek Sprememb Zakona o zaščiti živali. Bolje kot nič, pa vseeno mislim, da včasih ne smemo biti skromni, ker ne gre za nas. Če bom pisala vsem trem, bo morda bolje? Naj poskusim. Samo eno pismo za vse tri, čim krajše, ni časa, veliko pisem morajo prebrati. Le največje želje.
 
Dragi Miklavž, Božiček in Dedek Mraz!

Sem Barbara in sem stara rosnih 43 let. Hodim v šolo življenja. Včasih sem pridna, ponavadi pa niti ne, pa vam vseeno pišem, ker bi rada darila. Tudi mama pravi, da poskusiti ni greh. Ona pa mi takšnih daril, kot si jih želim, ne more prinesti. Samo vi mi jih lahko. Saj niste tista trojka, o kateri govorijo odrasli zadnje mesece?

December je čas jelk in petard. Novoletne jelke. Zadnja leta hočejo ljudje zaradi želje po vsem naravnem spet naravna drevesca, saj je proizvodnja umetnih drevesc okoljsko sporna in jih ni mogoče reciklirati. Vendar pa imamo lahko eno umetno drevesce tudi 20 in več let (upam, da ne samo jaz). Zaboli me, da bi morala v tem času posekati vsaj 20 dreves. Tudi drevo je živo bitje in ubiti ga le zato, da nekaj dni obešamo krogle nanj, ni prav. Dobri strici, ali boste pomagali, da bodo tisti veliki in pametni našli bolj čiste načine za izdelavo in razgradnjo umetnih drevesc? In da bi jih ljudje imeli dolgo časa, ne samo nekaj let? Ali pa boste pomagali ljudem, če bi jih izdelali kar sami iz odpadnega vejevja, ali kaj modernejšega iz drugih materialov? KLIK


Lahko pa tudi prišepnete ljudem, da bi okrasili le jelko na vrtu ali pa najeli naravno drevo, ne da bi ga posekali, to bo še bolje. KLIK
 
Pirotehnika. Dragi strici, ob pirotehniki se zdi še topšopovska krama koristnejša. KLIK, 35. in 48. člen.

Tudi jelenčke v saneh in ovčke v jaslicah je pokanja strah, ne znajo si razložiti hrupa in bliskanja. Veliko živali sliši bolje od ljudi in občutijo pokanje kot bolečino, čudoviti ognjemeti plašijo ptice. Dim vsebuje svinec, ogljik, žveplo, nanodelce, ki vplivajo na bolezni dihal, povzročajo arteriosklerozo, vsi ti strupi v zraku pa gredo z dežjem v zemljo. Pol leta kasneje pa cmokamo, kako dober je domači paradižnik. Ljudje so decembra bolj radodarni do drugih, a ko gre za njihovo veselje, si vzamejo pravico do brezobzirnosti. Ne zanimajo jih ne živali ne starejši, otroci, bolni. Vem, kako težko je prenašati tinitus v naglušnem ušesu. Vas lahko prosim, da bi imeli boljši nadzor in bolj pametne odrasle in da bi bili kot v razvitih državah, kjer je takšnega »veselja« manj?
 
Spet vas fehtam za zakonodajo. Ker so spremembe zakona letošnje, bomo novega pacali še dolgo … Kakšen pravilnik bi. Veliko pravilnikov, ker so očitno potrebni, brez njih inšpektorji ne razumejo, da neki živali ni dobro. Mogoče za začetek kar tistega o zavetiščih? Prooosim! Ej, lahko ga napišemo skupaj s prijateljčki. Saj ni treba, da ga pišejo strici in tete v pisarnah na Parmovi v Ljubljani. Ali pa bo končno mogoče, da ga napišemo skupaj z njimi? 
 
Aja, pa prosila bi še, da bi s prijateljčki dobili še nove prijateljčke iz drugih vrtcev in šol (društev), saj jih je veliko, zadnjič smo jih našteli skoraj 80. Pa še kakšne prijateljčke, ki so zdaj sami in ne najdejo vrstnikov za družbo. Tako bomo lahko še več pisali in ne bomo utrujeni in se ne bomo naveličali. Veliko živali potrebuje pomoč. Vaši jelenčki pravijo, da je v gozdovih krvavo. Ovčke iz jaslic so rekle isto, lastniki jih ne zavarujejo pred medvedom, saj se jim izplača, da dobijo odškodnino od države, grobo jih strižejo, pa še sami jih koljejo, brez omamljanja. Nekatere ovčke so stalno v hlevih in sonca ne vidijo. To so rekli zase pred meseci tudi velikonočni zajčki. Tudi če so ljubljenčki in jim rečemo kunci, tudi njim marsikje ni lepo, če lastniki ne znajo skrbeti za njih.

5. Pa zdravje. Ne le zase. Vsako leto kdo odide ... Bi lahko bilo vsaj letos drugače?

Včasih pozabljam, da niste vsemogočni, vaš nadrejeni tam zgoraj naj bi bil, pa noče biti. Če sploh je. Kakorkoli, vsi, z njim vred, pa imate brade, v mislih vas rahlo pocukam zanje.

Sedaj pa moram končati. Hvala za vse, kar boste podarili, ker imate zdaj ruker, ni treba ta mesec, lahko čez leto, kot doslej. Vam in vsem, ki berete tole pismo, pa želim lepe praznike in vse dobro v Novem letu!

vaša Barbara

p.s.: Stric Miklavž je bil v četrtek že zelo radodaren. Bila sem izvoljena v Etično komisijo slovenskega prostovoljstva. Znak, da je čas za spremembe - ne zaradi mene, zaradi glasovalcev, ki so razumeli moje sporočilo in dali priložnost nečemu novemu, povezovanju ljudi, živali in narave. Naj bo živalovarstvene odrinjenosti na obrobje konec in naj ne bo več le prostovoljno delo, tudi poklic. Ker pridejo pridni v nebesa, poredni pa povsod (po Ute Ehrhardt), si želimo tja tudi živaloskrbci. Hvala, dragi Miklavž in oprosti, da sem te nekoč zapostavljala. Bom zdaj bolj porednopridna.

 

Prejšnje Barbarine kolumne:

 

Barbarina kolumna: "Kdo smo?"

Barbara, ti si bolj za živali

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.