22. septembra je Državni zbor RS sprejel dopolnitve Zakona o zaščiti živali, ki je bil osem dni kasneje objavljen v Uradnem listu. Ta zakon je tako začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu, kar pomeni, od minulega četrtka.

Osvežimo si spomin in poglejmo, kaj nam dopolnjen zakon sploh prinaša.

V zakonu je zdaj bolj natančno določena sledljivost izvora psa zaradi preprečevanja in omejevanja preprodaje psov in ilegalne trgovine s psi. Tako je zdaj obvezno označevanje že v leglu, in sicer do osmega tedna starosti psa. Pri oglaševanju psov za oddajo ali prodajo bo po novem potrebno navesti podatke o čipu psa, če je ta mlajši od osmih tednov in še ni označen, pa o čipu njegove matere. Do zdaj je veljalo, da mora biti pasji mladič označen najpozneje do tretjega meseca, kar je čas, ko je prvič cepljen proti steklini. Ker pa se lastništvo mladiča običajno menja že prej, je bila sledljivost tako označenih mladičev nazaj do legla omejena.

Zakon zdaj prepoveduje uporabo, prodajo in trženje naprav za šolanje živali, ki povzročajo električni šok, denimo električnih ovratnic. Prav tako se prepoveduje privezovanje psov z določenimi izjemami, na primer na sprehodu, na javnih mestih, med šolanjem ali pri veterinarju. Privezi na kmečkih dvoriščih, kjer psi opravljajo nalogo varovanja premoženja, ostajajo dovoljeni. Če je pes privezan na vodilu, mora biti to dolgo najmanj pet metrov in mora psu omogočati gibanje v obe smeri na razdalji najmanj štirih metrov. Pred sprejetjem zakona so se v nekaterih medijih pojavile informacije o prepovedi ovratnic ob privezu psov, a ta del se je izkazal za neresničnega. Ovratnice ostajajo dovoljene, a morajo biti široke in ne na zateg.

Objavljeni zakon predvideva tudi prostovoljno (torej neobvezno, kar je sicer veljalo že do sedaj) označevanje mačk za dokazovanje lastništva. Če mačka ne bo imela čipa, jo bodo obravnavali kot prostoživečo, to pa tudi pomeni, da jo bodo lahko sterilizirali in kastrirali, nato pa vrnili nazaj v okolje.

Dopolnjene so tudi določbe glede nevarnih psov. Za psa, ki je nevaren se lahko izda odločba v upravnem postopku, hkrati pa je določena pravna podlaga, da pritožba proti odločbi ne zadrži izvršitve.

Veliko novosti zakon prinaša tudi zavetiščem. Popolnoma se namreč ukinja evtanazija zdravih živali - doslej je veljalo, da je zavetišče lahko psa ali mačko evtanaziralo po 30. dnevu bivanja v zavetišču. Do zdaj je veljalo tudi, da je po 30. dnevu bivanja v zavetišču, stroške za oskrbo zagotavljalo zavetišče samo. Odslej pa bodo stroške do 30. dneva nosile občine (stroške dnevne oskrbe, veterinarskega pregleda in oskrbe, sterilizacije, kastracije in čipiranja), po 30. dnevu bodo tudi v tem primeru stroške prevzeli v zavetišču, a le do 120. dneva. Če žival v štirih mesecih ne bo našla primernega doma, bodo šli stroški njene oskrbe v zavetišču na državni proračun. Podrobnejša merila za izračun stroškov predpiše minister. Stroški dnevne oskrbe živali sicer ne bodo smeli presegati presegati dejanskih stroškov, ki izhajajo iz meril za oblikovanje stroškov, cenik zavetišča pa bo potrdil upravni organ, pristojen za veterinarstvo.

V besedilu dopolnjenega zakona je tudi del, ki lokalnim skupnostim (občinam) omogoča akcije, s pomočjo katerih bi spodbujali odgovorno lastništvo, prav tako pa sofinancirali kastracije in sterilizacije psov in mačk.

Zakon predvideva tudi omejitve pri lastništvu eksotičnih vrst živali. Prepovedano je posedovati prostoživeče živalske vrste, ki so po svoji naravi nevarne zaradi velikosti, neobvladljivosti, ki izločajo človeku nevarne strupe, in vrste živali, katerih zadrževanje v ujetništvu je z vidika zadovoljevanja njihovih etoloških potreb zahtevno. Take živali lahko odslej poseduje le živalski vrt, ki izpolnjuje pogoje po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave.

Poleg tega dopolnitev usklajuje kazenske sankcije z novimi določbami ter omogoča izrek višjih kazni za prekrške.

Za uveljavitev novih določb so sicer predvideni prehodni roki – več informacij pa lahko najdete na tej povezavi.