Ko se sprehodimo mimo ograjenih boksov v zavetišču, se marsikdo nehote vpraša: »Kaj se je tem psom zgodilo?« Še vedno je veliko ljudi prepričanih, da so vsi zavetiški psi polni travm, strahu in preteklosti, ki jih bo spremljala vse življenje. Pa je to res?

V resnici večina psov v zavetišču ni tam zaradi hudih zlorab ali drame, ki bi jih zaznamovala za vedno. Velik del psov se v zavetišče znajde zaradi čisto življenjskih situacij: selitev, ločitev, bolezni v družini, smrti lastnika … Nekateri so preprosto imeli smolo, ne slabih ljudi.

Kdaj je »stiska« samo napačna predstava?

Mnogi obiskovalci poskušajo »preveriti«, ali je bil pes v preteklosti tepen: dvignejo roko, rahlo zamahnejo in opazujejo reakcijo. Če se pes zdrzne, hitro sledi »aha, ta je bil pa pretepen!« A v resnici bi se zdrznila večina psov. Pa tudi večina ljudi, če bi nad njimi zamahnil nekdo, ki je trikrat večji od njih.

Veliko psov – ne le zavetiških – ima za seboj preprosto pomanjkljivo socializacijo. To pomeni, da se v mladosti niso srečali z dovolj raznolikimi situacijami, zato so jim danes nekatere stvari strašljive: otroci, kolesarji, moški z globokim glasom, drugi psi, hrup, nenavadna oblačila …

To še ne pomeni, da je pes »pokvarjen« ali »uničen«. Pomeni le, da potrebuje pomoč, čas in človeka, ki mu zna stati ob strani.

Socializacija se da nadoknaditi

Največ, kar lahko damo psu, je potrpežljivost. In doslednost. S sistematičnim delom lahko pes, ki je bil prej prestrašen ali reaktiven, postane samozavesten in sproščen. Še posebej, ko dojame, da mu ne želimo nič slabega in da mu stojimo ob strani.

Psi so neverjetno prilagodljiva bitja. Prav zato so naši spremljevalci že tisoče let.

Kako izbrati pravega psa zase?

Zavetiščniki, ki pse vsak dan sprehajajo, hranijo, opazujejo in urejajo, jih poznajo najbolje. Njihovi nasveti pri izbiri psa so zlata vredni.

Če doma živijo majhni otroci, starejši starši ali imamo bolj miren življenjski slog, ni najboljša izbira razigran, ogromen in energičen pes, ki izkazuje ljubezen tako, da ti celo roko nežno potegne v gobec. Raje izberimo psa, ki se po značaju ujema z našim tempom življenja.

Pri izbiri naj nas vodi srce, a tudi razum. Videzu ne pripisujmo preveč pomena – bolj pomembno je, ali se s psom ujamemo po energiji in značaju.

Odrasel pes ima ogromno prednosti

Mnogi se odločijo za mladička, ker želijo »začeti od začetka«. A odrasli psi imajo pogosto manj »začetnih težav«:

• hitreje sprejmejo rutino,
• večinoma so že sobno čisti,
• lažje zdržijo sami,
• odlično se navežejo na novega človeka,
• manj verjetno uničujejo dom.

Odrasel pes je kot odprta knjiga – že vemo, kakšen je in kaj lahko od njega pričakujemo.

Dajte jim priložnost

Z malo potrpljenja, primernim pristopom in s pravim domom lahko zavetiški pes postane najboljši prijatelj, ki si ga lahko želimo. Ne zato, ker bi bil »rešen«. Temveč zato, ker je pes – zvest, prilagodljiv in neskončno hvaležen za priložnost, ki smo mu jo dali.

Uredništvo Pes moj prijatelj 

Fotografija: Dreamstime