Mladički so prikupni, zabavni in polni življenja. Hkrati pa so tudi zahtevni. Grizejo, lulajo, skačejo, cvilijo, raziskujejo in zelo hitro ustvarjajo prve navade.  

Veliko vedenj, ki jih kasneje imenujemo “težave”, se ne začne zato, ker bi bil pes problematičen. Pogosto se začnejo zato, ker v prvih tednih ni dobil dovolj jasnosti, podpore ali pravih izkušenj.

1. Napaka: prehitro preveč svobode

Ko mladiček pride v nov dom, mu pogosto želimo omogočiti čim več svobode. Naj raziskuje, naj bo z nami, naj se navadi. A preveč prostora in premalo strukture lahko mladička hitro preplavi.

Če ima mala kepica dostop do celega stanovanja, lahko lula povsod, grize pohištvo, se preveč utrudi, krade stvari in se nauči navad, ki jih kasneje težje spreminjamo. Bolje je, da mu na začetku ponudimo manjši, varen prostor oziroma omejimo dostop do vseh sob v stanovanju, jasen ritem in veliko nadzora. Svobodo povečujemo postopno, ko mladiček pokaže, da jo zmore.

To ni omejevanje psa. To je pomoč, da v novem domu lažje uspe.

2. Napaka: grizenje rešujemo samo z “ne”

Mladički grizejo. To je normalen del razvoja, raziskovanja, menjave zob, igre in komunikacije. Težava nastane, ko na vsako grizenje odgovorimo samo z jezo, prepovedjo ali umikanjem brez jasne alternative.

Mladiček ne potrebuje samo informacije, česa ne sme. Potrebuje tudi informacijo, kaj lahko. Ko grize roke, mu ponudimo primerno igračo. Ko je preutrujen, mu pomagamo k počitku. Ko išče interakcijo, ga učimo bolj primernega načina igre. Ko grize pohištvo, uredimo okolje tako, da ima manj možnosti za napake in več primernih stvari za “obdelavo”.

Če samo ponavljamo “ne”, mladiček pogosto ostane enako vznemirjen, še vedno pa ne ve, kaj lahko.

3. Napaka: socializacijo razumemo kot čim več vsega

Socializacija ni tekmovanje, koliko ljudi, psov, mest, zvokov in situacij bo mladiček doživel v najkrajšem času. Dobra socializacija pomeni, da mladiček dobiva primerne, varne in dobro odmerjene izkušnje.

Če ga peljemo v preveč intenzivno okolje, kjer ga želi vsak pobožati, vsak pes ga “malo pozdravi” in se mora povsod znajti sam, se lahko nauči, da je svet naporen. Za mladička je pogosto bolj koristno, da mirno opazuje promet z razdalje, spozna enega prijaznega psa, sliši zvoke v varnem okolju in ima dovolj časa za počitek po novih izkušnjah.

Ni cilj, da mala kepica doživi vse. Cilj je, da nove stvari povezuje z občutkom varnosti.

Prvi tedni niso namenjeni popolnosti. Namenjeni so temeljem. Mladiček ne potrebuje skrbnika, ki nikoli ne naredi napake. Potrebuje človeka, ki razume, da se dobre navade gradijo postopoma - z jasnostjo, potrpežljivostjo in dovolj majhnimi koraki, ki jih mala kepica lahko sproti predela.

Maja Šparovec
Canima - za pse in njihove skrbnike

Fotografija: DepositPhotos