25.02.2011

Zgodba o večnem prijateljstvu: Ante in Snoopy

Morda se bo mnogim zdela le pravljica, vendar je spodaj opisana pripoved čista resnica in nekako sovpada z današnjim dnem, dnevom mrtvih.

 

Bilo je leto 1987. Daljni stric Ante je vse svoje življenje imel ob sebi psa. Nazadnje mu je družbo 10 let delal mešanec Snoopy. Ker je stric Ante živel na podeželju mu je Snoopy vedno delal družbo na poljih, kjer sta skupaj preživljala dolge ure. Med tem, ko je stric opravljal kmečka opravila, je Snoopy opazoval svojega gospodarja pri delu ali pa veselo skakal naokoli in raziskoval okolico.

 

Ko je nastopil deževen ali pa zimsko beli dan, sta ostajala doma v toplem domu. Skupaj sta počivala, Ante je bral kakšno knjigo ali gledal televizijo, Snoopy pa grizel kost ali spal.

 

Tako je bilo dolgih 10 let, ko je žal življenje prineslo žalostno plat tega prijateljstva. Moj stric Ante je po treh dneh borbe z boleznijo v bolnici umrl. Doma je ostal le Snoopy, ki je svojega gospodarja po nevsakdanjem odhodu mirno čakal. Želel si je, da je odšel v trgovino ali na krajše potovanje, nikoli pa si ni mislil, da je odšel za vedno in da ga nikoli več ne bo nazaj.

 

 

Bil je dan pogreba, ko smo strica pospremili k večnemu počitku. Zbrala se je množica ljudi, ki so mu bili zadnja leta ob strani. Jok in žalost je vladala tisti dan. Tak občutek pa ni bil le pri nas, bolečina je bila enaka ali celo večja tudi doma. Doma kjer je v dnevni sobi, zraven televizije čakal Snoopy.

 

Vrnili smo se v hišo našega strica in skušali Snoopyja zamotiti. Deloval je sproščeno, a v njem je vrela bolečina.

 

Drugo jutro ko smo se zbudili, Snoopyja ni bilo. Dnevna soba je bila prazna in še toliko bolj tiha. Vsi zaskrbljeni smo ga iskali dva dni. Prepričani smo bili, da ga je povozil avto ali da je preprosto zbežal in se bo vrnil.

 

Tretji dan smo odšli ponovno na grob strica Anteta prižgati svečo. Na naše veliko presenečenje je tam ob grobu ležal Snoopy. Ves premočen je bil našega prihoda vesel. Mahal je z repom in skakal okoli nas. Čeprav ni vedel kje je stric pokopan, je našel svojega gospodarja. Odšel je na njegov grob in se tudi sam poslovil.

 

Pokopališče je bilo oddaljeno dobrih 10 km od doma. A ta razdalja ni bila ovira za zvestega prijatelja, pa čeprav bi mnogi mislili: "saj je le pes".

 

Snoopy je nato 4 leta z nami redno odhajal na pokopališče. Na tak način ni zbežal od doma in je sprejel smrt svojega zvestega lastnika. Ko je dočakal polnih 14 let, je tudi on odšel. Pokopali smo ga doma, na tistem travniku, na katerem sta z Antetom preživela dolge ure.

 

Naj počivata v miru in prijateljstvo nadaljujeta tam, kjer pa nihče od nas (še) ne ve kje to je.

 

Pripoved none Ane

Foto: arhiv Pes moj prijatelj (fotografija je simbolična)

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.