Ah, spet te "analke", bi zabevskal Floki in se z zadnjico, kot kak kočijaž s kočijo, neumorno podrsal po preprogi! Uf, pa ne spet zadnjica, bi se mu pridružil večji Runo in se nekajkrat pošteno ugriznil v bok. Neprijetno, res!

Je že tako, da tegob z analnimi žlezami nimata samo Floki in Runo, prav nasprotno, so precej pogosta nevšečnost dandanašnjih pasjih duš. Čeprav ni specifično izvzeta nobena pasma, pa se načeloma z omenjenimi težavami pogosteje spopadajo psi manjših pasem (ši-cuji, španjeli,….), niso pa kakšni labradorci ali bernski planšarji tudi nikakršna izjema.

Kaj pa pravzaprav te zloglasne analne žleze sploh so?

Analne žleze so vonjalne žleze, ki se nahajajo v analnih vrečkah v mišičnini ob zadnjiku. Kot pove že njihovo ime samo, proizvajajo izloček s specifičnim vonjem. Ta vonj pa ni tu zato, da bi smradil dnevno sobo ali ambulanto veterinarja, temveč ima njihov izloček precej bolj smiselno (funkcionalno) poslanstvo. Te žleze je moč najti pri vseh mesojedih, pri katerih s feromoni, ki jih izloček žlez vsebuje, živali označijo svoj teritorij in se vrstno prepoznajo med seboj. Ko se Fifi in Floki v parku srečata in si v pozdrav ovohata zadnjici, so tako informacije iz analnih žlez tiste, ki jih drug od drugega prejmeta (in delita dalje). Pravo pasje medmrežje.

Kot marsikateri lastnik psa dobro ve, se parni žlezi o katerih je govora polnita in praznita - ko je žival pod stresom predvsem spontano (in prestrašen Floki lahko odda sila aromatičen vonj) - sicer pa običajno med Flokijevim iztrebljanjem. Pomembno vlogo pri dinamiki analnih žlez ima sama čvrstost blata, saj dalj časa trajajoči mehki (ali tekoči) iztrebki ne ustvarijo dovolj upora in žleza se tako ne prazni, kot bi se morala. Takšna polna žleza lahko psu povzroča nelagodje in ker si je sam seveda ne z gobcem ne s tačkami ne more izprazniti (čeprav se na vse načine trudi), mora za to poskrbeti človek. Da je žleza polna lahko posumimo, če se Floki nenadoma nezadržno drsa po parketu, če si zvit kot prestica skuša na vsak način polizati zadnjik, če mu sedenje povzroča nelagodje, če si lovi rep kot vrtavka, hkrati pa je njegov rep boleč že, če ga le samo pogledamo. Vsebina normalne, zdrave vrečke je vodene strukture in svetlo rumene, do svetlo bež barve, z značilnim, vendar ne pretirano intenzivnim vonjem. Zamašena analna vrečka je polna gostega rjavega ali sivega sekreta, ki se pri vnetju prelevi v kremasto rumeno ali zelenkasto vsebino. V primeru, da ob vnetju nastane tudi absces, pa je v vsebini vrečke moč najti tudi kri in gnoj.

Kaj pa, ko okrog zadnjika nastanejo resnejše težave?
Niso pa (pre)polne analne žleze najhujše, kar se Flokiju ob zadnjiku lahko pripeti. V primeru, da pride do zastajanja vsebine (izločki žlez, celice epitelija, bakterije) in se ena ali obe žlezi zamašita, lahko pride posledično do vnetja, ognojka ali celo predrtja le tega. Takrat je okolica zadnjika precej boleča in za Flokija sila neprijetna.  

Zakaj pa se žleza sploh zamaši in vname?
Zaporedno ponavljanje bolezenskih težav z žlezami je velikokrat povezano s preobčutljivostjo na hrano ali pa atopijo.  Pogosto jo srečamo pri psih, kot že omenjeno najpogosteje pri tistih malih pasem, redkeje se pojavlja pri mačkah. Poleg znakov, ki nastopijo pri (pre)polni žlezi, je tukaj moč opaziti tudi resnejše. V odvisnosti od vnetja, ognojka ali celo nastale rane zaradi predrtega ognojka, se pri živali srečamo z različno intenzivnimi bolečinami okrog zadnjika, srečamo se s težavami z iztrebljanjem, z vnetjem kože v predelu zadnjika, pojavita pa se lahko tudi povišana telesna temperatura in sprememba splošnega stanja živali.

Ko se analna žleza zamaši pride do zaprtja kanala, ki je sicer namenjen izteku vsebine žleze na površje in vrečka je takrat otečena, pes čuti neprijeten pritisk, ni pa še prisotna dejanska bolečina. Bolečina nastopi kasneje, ko pride do resnejše bakterijske okužbe. Takrat je poleg praznjenja žleze velikokrat potrebno tudi lokalno (izpiranje žlez, vnos antibiotika) in sistemsko zdravljenje.

Kaj pa lahko storimo, da težav z analnimi žlezami ne bi bilo?
Kot je že bilo omenjeno, so pogoste težave, ki jih ima Floki z analnimi vrečkami, velikokrat povezane s siceršnjo preobčutljivostjo živali na hrano ali okolje. V tem primeru je seveda na prvem mestu smiselno odkriti "skriti" vzrok, ga odpraviti ali vsaj omiliti. Če se vrečki ne praznita sami jih je potrebno pravočasno ročno izprazniti, enako tudi, če se zamašita – vse to, da preprečimo morebitno vnetje ali ognojek. V primeru pa, da se le pripeti, da se žlezi vnameta, da nastane ognojek ali se ta celo predre, pa je stanje potrebno zdraviti.
V najslabšem primeru, ko ponavljajočih se ognojkov, vnetij ni in ni konec, se lahko odločimo za kirurško odstranitev žlez. Za slednjo se dejansko odločimo le v skrajnih primerih, oziroma, če so v žlezi prisotne kakršnekoli tumorozne spremembe. Po odstranitvi žlez so namreč mogoči zapleti, kot so nesposobnost zadrževanja blata ali nenehno siljenje na blato z minimalnim odvajanjem ali celo brez njega – nedvomno  neprijetno tako za psa, kot za lastnika.

Pa naj Flokiju in vsem sorodnim dušam poletnih dni ne greni vneta zadnjica!

Tanja Usar, dr.vet.med.

Veterinarska ambulanta Usar d.o.o.

Fotografija: Dreamstime