Ko se sprehajamo s svojim psom, imamo pogosto občutek, da se nič posebnega ne dogaja. Mi gledamo cesto, drevesa, ljudi in druge pse, naš kuža pa se vsakih nekaj metrov ustavi in z nosom preučuje travo, grm ali rob pločnika.

Včasih nas to celo malo zmoti. »Daj no, gremo!« Toda za našega psa se takrat dogaja nekaj zelo pomembnega. Medtem ko mi svet predvsem gledamo, ga pes v veliki meri voha. In razlika med našim nosom in pasjim smrčkom je res neverjetna.

Pasji nos je pravi mali laboratorij

Človek ima v nosu približno 5 do 6 milijonov vohalnih receptorjev. Pri psih jih je lahko glede na pasmo tudi več desetkrat več, pri nekaterih psih pa jih je ocenjenih na okoli 200 do 300 milijonov.

Toda pri pasjem vohu ni pomembno samo število receptorjev. Tudi način, kako pes vonjave obdeluje, je izjemno prilagojen vohanju. V njegovih možganih je vohu namenjen bistveno večji delež prostora kot pri človeku.

Zato pes ne zazna zgolj tega, da »nekaj diši«. Njegov smrček mu omogoča, da iz okolice pridobiva ogromno informacij, ki so za nas popolnoma nevidne.

Za psa je vsak sprehod tudi časopis

Predstavljajte si, da bi lahko med sprehodom prebrali, kdo je šel po isti poti pred nekaj urami, katera žival je šla mimo, kje se je ustavila in koliko časa je tam ostala. Približno tako zanimiv je lahko svet vonjav za psa.

Ko ovohava drevo, travo ali grm, ne izgublja časa. Bere informacije, ki so jih tam pustile druge živali. Vonj mu lahko pove marsikaj o okolici in drugih bitjih, ki so se tam gibala. Zato ni čudno, da je vohanje za psa tako pomembno.

Ko pes na sprehodu dolgo ovohava en sam grm, zanj to ni dolgočasen postanek. To je raziskovanje sveta.

Zakaj lahko pes najde tisto, česar mi ne moremo?

Pasji smrček je tako občutljiv, da lahko zazna zelo majhne količine določenih snovi. Prav zaradi tega ljudje njegove sposobnosti že dolgo uporabljamo pri različnih oblikah dela.

Psi iščejo pogrešane ljudi, eksplozive, droge, določene vrste hrane, denar in druge snovi. Njihov izjemen voh pa raziskovalci preučujejo tudi pri zaznavanju nekaterih bolezni in sprememb v človeškem telesu.

Seveda ne pomeni, da lahko vsak pes kar samodejno odkrije vse našteto. Za takšno delo so potrebni ustrezna selekcija, trening in predvsem zelo dobro razvita sposobnost razlikovanja vonjav. Toda osnovno orodje je vedno enako – neverjeten pasji nos.

Tudi človek ima dober nos, le uporablja ga drugače

Čeprav se v primerjavi s psom naš voh zdi precej skromen, človek nikakor ni brez vohalnih sposobnosti. Vonjave so pri nas zelo povezane s spominom in čustvi. Vonj določene jedi nas lahko spomni na otroštvo, parfum na neko osebo, vonj po mokri zemlji pa na določen letni čas ali kraj.

Razlika je predvsem v tem, kako pomemben je voh za vsakdanje življenje. Mi se pri raziskovanju okolice večinoma zanašamo na oči in ušesa. Pes pa velik del informacij pridobi prav z nosom. Zato je njegov pogled na svet dobesedno drugačen od našega.

Pustimo mu, da voha

Prav zaradi tega je pomembno, da sprehod ni vedno samo hoja od točke A do točke B. Pes potrebuje tudi čas za raziskovanje. Ni treba, da vsak sprehod traja celo večnost ali da mu dovolimo ustaviti se pri prav vsakem grmu. Toda nekaj mirnega vohanja je pomemben del kakovostnega sprehoda.

Včasih mu lahko pustimo, da sam izbere smer in nekaj minut raziskuje okolico. Lahko mu doma skrijemo priboljške ali igračo in ga pustimo, da jih poišče. Takšne aktivnosti niso samo zabava. Z vohanjem pes uporablja svoje naravne sposobnosti, raziskuje okolico in se miselno zaposluje.

Naslednjič ga zato ne priganjaj

Ko bo naslednjič vaš pes obstal sredi sprehoda in z velikim zanimanjem ovohaval travo, se morda za trenutek ustavite tudi sami.

Mi vidimo travo. On vidi zgodbo. Mi vidimo drevo. On zazna množico vonjav, ki jih naš nos sploh ne registrira. In ko razumemo, kako pomemben je smrček za našega psa, nekoliko lažje razumemo tudi njegove sprehode. Vohanje ni nadležno zavlačevanje in ni nujno znak, da je pes neposlušen. To je njegov način spoznavanja sveta.

In morda je prav to ena najlepših stvari, ki se jih lahko naučimo od svojih psov – da se je včasih vredno ustaviti, zadihati in raziskati svet nekoliko počasneje.

Uredništvo Pes moj prijatelj

Fotografija:  DepositPhotos