KOLUMNA DZZŽ NOVO MESTO

Verjetno sem podobno kolumno že pisala, ampak vsako leto znova me fascinira nevednost oziroma ignoranca ljudi. Mačkov enostavno nimamo več kam dajati. Zavetišča, društva in posamezniki so polni z lanskoletnimi mladiči, z življenjsko bolnimi, s starimi, tigrastimi, črnimi in z odraslimi mački. Zakaj? Ker seveda vsi želijo krasne mladičke. Najraje čim manjše. Male puhaste kepice, ki bi jim rešili življenje, ker se to dobro sliši in se potem lahko pohvalijo, kako silni ljubitelj živali so. Ogromno teh ljudi, nima niti osnovnega znanja o tem, kako spraviti gor »dudarja« in kako hitro se lahko konča njegovo življenje. Veliko je tudi takih, ki bi posvojili mačje mladiče, takoj ko shodijo, ker so luštkani in simpatični. Vsega skupaj maksimalno pol leta, potem se začne mačja puberteta in ko ti mački skorajda bingljajo z luči, hitro postanejo odveč. Postanejo nezanimivi, postanejo uničevalci prostorov, če so slučajno imeli to srečo, da so odraščali v hiši ali stanovanju. In hitro pristanejo zunaj.

Torej zavetišča so polna, dejstvo je, da je mačk preveč. Hkrati je Facebook poln oglasov, ko iščejo brejo mačko, iščejo dudarje, ker je njihova breja mačka skotila mrtve mladiče, iščejo človeka, ki je poškodoval brejo mačko, kak stvor neki je moral to biti. Seveda cel kup zgroženih komentarjev, kakšni so ljudje, da lahko streljajo na mačke in da so to pošasti, bog ne daj, da omeniš, da si ti kot lastnik odgovoren za varnost mačke. Osebno mi je slabo ob vsakem leglu, breji mački, ki jo zasledim na socialnih omrežjih, ker vem, kakšno je dejansko stanje. Nenehno bijem bitko z mlini na veter in skušam ljudem na vse možne načine dopovedati, da je čisto, čisto vsako leglo popolnoma odveč. Groza me je, ko ljudje pišejo, da so si zaželeli mladičev in da bodo poskrbeli zanje. Kako točno naj verjamem tem besedam, če niso poskrbeli niti za mamo mačko. Zakaj ljudje živijo v nekih svojih zgodbicah in ne berejo tistega kar pišemo ljudje, ki nameščamo mačje sirote, ki zapravimo ogromno časa, denarja za reševanje mačje problematike? Vedno ene in iste prepreke, ene in isti profil ljudi, ki je zgrožen, ko našteješ dejstva, ki se čuti napadeno, ko skušaš mačjo situacijo preslikati na človeka. Nočejo in nočejo doumeti kaj pišemo in kaj želimo dopovedati. Verjamejo v svoj prav in v svoje dobro, se oklicujejo za ljubitelje živali in za dobre skrbnike. Za izgubljene, povožene, ustreljene, zastrupljene so vedno krivi vsi drugi, samo oni ne. Večinoma je odgovor, da mačka pač moraš spuščati ven, ker imajo ta nagon, nekaj v tem smislu. Škoda, da teh kolumn ne berejo točno taki ljudje, ki so polni izgovorov in ki sami sebe prepričujejo, kako super skrbniki so. Mogoče bi morali uvesti definicijo super skrbnika? Mogoče bi postavili standarde, kaj točno moraš nuditi živali, da si super skrbnik? Recimo, da ji nudiš kvalitetno hrano z visoko vsebnostjo mesa, kjer takoj odpade vsa hrana za živali, ki jo lahko kupimo v trgovinah za ljudi. Recimo, da nudiš mačku notranje bivanje z nadzorovanimi izhodi, ograjeno parcelo, zamreženim balkonom, narejenim mačjakom, ali pa mačka navadiš na oprsnico in ga pelješ na sprehod kot psa, da zadovoljiš tiste njegove primarne potrebe po raziskovanju zunanjega sveta. Recimo, da imaš toliko mačk za kolikor si sposoben finančno poskrbeti. Torej z všteto vso kvalitetno hrano in primerno veterinarsko oskrbo, ki je po sili razmer čedalje dražja. Ne posvajaš, ali kupuješ novih mačk, če niti za tiste, ki jih imaš doma ne moreš primerno poskrbeti. Tudi če ti mačke non stop izginjajo, ker si pač mnenja, da so svobodne živali, si ne omisliš vedno novih in novih živali, ker tebi brez mačke živeti ni. Govorimo o živih bitjih, ne pa o nekih torbicah, nogavicah, ali meni zelo ljubi primerjavi, o spodnjicah.

Kdaj bomo dojeli, da mačke niso potrošno blago, ker jih je pač preveč. Kako lahko nekdo sebe imenuje za ljubitelja, če vsako leto izgubi eno ali več mačk, ker morajo biti svobodne. In najhujši tip ljudi so razni »kvazi poduhovljenci«, ki govorijo o čudežu življenja in mačk zavestno ne sterilizirajo, ker je to proti naravi in njeni volji. Seveda okoli te teorije zgradijo obrambne mehanizme in se prepričajo, da so njihova dejanja v zakonu z naravo, čeprav v resnici niso. Ko jih vprašaš zakaj uporabljajo telefon, živijo v hiši in se vozijo z avtomobilom, če se zavzemajo za naravno, kar naenkrat to ni več isto in dobiš nalepko, da si nesramen in da se brigaj zase. Govorijo samo o čudežu življenja, kaj se dogaja potem s temi mački, jih ne zanima kaj dosti, ker jih seveda oddajo v dobre roke. Kaj to pomeni za nas, smo tudi že pisale. Vsi, ki oddajajo mačke po svojih merilih prav gotovo ne bodo oddali mačk v dobre roke. Večina teh mačk ne bo dočakalo niti enega leta, kaj šele tistih pet, ki jih statistika nameni zunanjim mačkom. Ostali se bodo veselo razmnoževali naprej, širili bolezni, lulali in kakali po zelenicah ljudi, ki želijo imeti te zelenice lepe in urejene in ti isti mački bodo posledično tudi kmalu umrli, ker taki ljudje večinoma ne izbirajo nekih »mehkih« metod, kako mačku dopovedati, da je na tej zelenici prepovedano kakanje in lulanje. Osebno sem mnenja, da je za to odgovoren lastnik mačk. Če imaš sosede, ki ne marajo mačk oziroma njihovega lulanja, kakanja in dlak, mačk ne spuščaš ven, četudi živiš na še tako idilični lokaciji, kjer ni cest in si praktično sredi narave. Na takem prostoru trenutno živim sama, pa mačke pasem kot ovce po pol ure ali uro na dan, ko imam čas, sicer so izključno notranje z varno zamreženim balkonom. Vsi trije zunanji mački so mi izginili. Kaj se je zgodilo z njimi, lahko samo ugibam. Še vedno mi je žal za njimi, vendar ne krivim nobenega soseda, pač pa krivim sebe, da jim nisem omogočila varnejšega bivanja kot bi jim ga lahko. Sem mar dober in odgovoren lastnik? Ja in ne. Učim se na napakah, ki mačke stanejo življenja. Grozno mi je ob tem dejstvu in niti na kraj pameti mi ne pride, da bi mačke imela še kje spuščene prosto po prešernu, če niso pretirano sitne kot izključno notranje. Torej, če povzamem definicijo odgovornega in dobrega skrbnika mačk, je to tista oseba, ki poskrbi, da je mačka varna, kar pomeni, da je ne spušča same naokoli. Dober skrbnik mački omogoči varno okolje tudi v stanovanju, hiši in zamreži okna, balkone, ker se mačka lahko hitro obesi na oknih, ki so priprta ali pa pade z balkona, ko želi ujeti ptico, žuželko. Seveda dober in odgovoren lastnik ne producira novih legel in jih ne oddaja v »dobre« roke, ker se zaveda problematike nikogaršnjih mačk, ki vse »nastanejo« točno iz teh istih mačk oddanih v dobre roke. Dober skrbnik svojim živalim privošči kvalitetno hrano, jih zamoti z igračami, ki jih mentalno zaposlijo, nameni mačkam čas za igro in ljubkovanje in mačke nima samo za okras in ko jo on potrebuje. Sprejme jo z vsemi plusi in minusi. Odgovoren lastnik rešuje zdravstvene ali psihične zagate mačke z ustrezno izbiro veterinarja ali alternativnih zadev in nikakor ne odda mačke ob prvih težavah, ki se pojavijo (lulanje, kakanje, grizenje, napadanje, uničevanje pohištva, glasno mijavkanje, selitve). Vedno je dobro imeti načrt, kje boš dobil denar, če maček resno zboli in ga ne prikrajšaš za življenje, ker si ne moreš privoščiti zdravljenja. Vse to so dobri in odgovorni lastniki, ki jim brez problema lahko rečemo ljubitelji živali. Zdaj lahko brez problema ugotovite ali ste na pravi poti in kaj lahko še izboljšate, da boste svojemu ljubljenčku nudili maksimalno udobno in kvalitetno življenje. Ne polnite svoje čustvene praznine z več živalmi, če ne morete ustrezno poskrbeti zanje, ne producirajte novih legel, ker je mačk absolutno preveč, resnično dobrih rok za njihovo skrb pa premalo. Dajmo se končno mentalno premakniti v smer dobrobiti živali, ne pa v smer nekega opravičevanja kvazi mačjeljubcev. Ker zaradi vseh teh ljudi, je mačk preveč, so zavetišča polna in ogromno mačkov umira nekje na obroke pozabljenih od vseh in brez možnosti, da jim kdo pomaga. Zato je čas, da se ljudi, ki zavestno razmnožujejo mačke in ki prelagajo odgovornost na ostale, ko se živali kaj zgodi, opozarja na njihovo neprimerno razmišljanje in oskrbo. Čas je, da se ta miselnost premakne nekam v pozabo in da končno ozavestimo kdo je tisti, ki je odgovoren za dobrobit živali in na kak način je to potrebno storiti. Čas je za lepši in boljši jutri mačk. Skrajni čas.

Lina Debeljak in Vesna Plavec

Društvo za zaščito živali Novo mesto

Fotografija: Dreamstime

Kolumne na spletnem portalu Pes moj prijatelj izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča urednikov portala.