13.10.2020

Demenca naj bi prizadela tudi do 50 odstotkov starejše pasje populacije



Zmedenost, nenaden strah v okoliščinah, ki psu običajno niso povzročale nobenih težav, nenavadno obnašanje, 'odsotnost' so lahko znaki, ki kažejo na demenco pri našem psu. Spremembe v obnašanju in dejanske spremembe možganov so podobne Alzheimerjevi bolezni pri ljudeh. Po nekaterih podatkih naj bi demenca prizadela med 15 in 50 odstotkov starejše pasje populacije. Stanje je težko oceniti, ker mnogi skrbniki spremembe pripisujejo samemu staranju, proces staranja pa pri psih, tako kot pri ljudeh, poteka zelo individualno. Zato nekateri strokovnjaki sumijo, da se približno 85% psom stanja ne diagnosticira.

 

Pasja demenca, v angleščini največkrat imenovana canine cognitive dysfunction, na kratko  CCD (včasih tudi cognitive dysfunction syndrome, CDS), je splošni izraz za različne kognitivne težave, ki se pojavijo pri starejših psih. Gre za pospešeno zmanjšanje kognitivnih sposobnosti, zaradi katerih pes lahko potrebuje posebno pozornost oziroma obravnavo.

 

Običajno govorimo o štirih kategorijah vedenja, ki jih demenca prizadane:

1. Orientacija v domačem okolju; pes kaže zmedenost in dezorientiranost tudi v domačem, znanem okolju, brezciljno tava, se 'izgubi', ne prepozna domačih.

2. Socialna interakcija; spremenjeno vedenje do ljudi in drugih živali, pes nas manj pozdravlja ob prihodu domov, si ne želi več naše bližine in crkljanja kot nekoč, postane razdražljiv.

3. Sobna čistoča; začnejo se težave s sobno čistočo, pes opravlja potrebo v notranjih prostorih.

4. Sprememba v ritmu spanja; pes spi podnevi, ponoči pa hodi naokrog, tava po hiši, prosi za sprehod, včasih tudi laja ali tuli.

 

Večkrat opazimo tudi nenadne strahove, včasih tudi napadalno vedenje, ki ga prej pes nikoli ni kazal. Strah do predmetov ali okolja, ki ga pred boleznijo ni kazal, naj bi bil navzoč pri skoraj polovici dementnih psov, tako da je nenaden strah prva rdeča zastava, ki naj bi kazala na pojav demence. Med klinične znake štejemo še težave s spominom, slabšo sposobnost učenja, zaradi bolezni je pes tudi znatno bolj občutljiv na vsakršne spremembe, pojavi se lahko tudi inkontinenca, torej nezmožnost zadrževanja urina in blata.

 

Zaradi velikih individualnih razlik ne moremo oceniti starosti, pri kateri lahko pride do bolezni, tako kot se tudi pri ljudeh lahko pojavi pri 50ih ali pa pri 90ih letih. Na splošno pa velja, da se veliki psi starajo hitreje kot manjši, zato se različni starostni procesi pri velikih psih lahko začnejo pojavljati že pri šestih ali sedmih letih, pri malih psih pa šele po devetem letu starosti. Zanimivo pa je, da pričakovana življenjska doba ni nič krajša pri psih, obolelih za demenco, kot pri psih, ki jih demenca ne prizadane.

 

Glede na daljšo življenjsko dobo zaradi kakovostnejše prehrane in boljših življenjskih pogojev je demenca pri psih, tako kot pri ljudeh, vse pogostejša starostna težava, ki lahko znatno spremeni naše sobivanje in vsakdan. Zdravila, ki bi demenco odpravilo, ni, obstajajo pa pripravki, ki lahko demenco nekoliko omilijo oz. upočasnijo. Prav tako mnoge raziskave potrjujejo, da lahko precej pripomoremo k počasnejšemu pojavu bolezni ali ga celo preprečimo z nekaj previdnostnimi ukrepi in kakovostno oskrbo psa. Nekaj napotkov, ki se jih velja držati:

- Tudi pri psih še kako velja 'Kdor stoji, zarjavi!' Zagotovimo psu dovolj telesnih in 'možganskih' aktivnosti, da ostane v formi, telesno in umsko. Gibanje in 'možgančkanje' poskrbita za prekrvljenost mišic in možganov, kar upočasni starostne procese.

- Igra ohranja pse mlade! Prisluhnimo njihovim preferencam, saj nimajo vsi enakih igralnih stilov; igra je lahko bolj telesno naporna, lahko pa psu skrivamo igračo ali hrano (ali družinske člane), da je gibanje bolj umirjeno in odmerjeno, zato pa se utrudi z uporabo nosa.


- Prehrana vsekakor igra pomembno vlogo, v primeru boja z demenco moramo predvsem biti pozorni, da hrana vsebuje dovolj antioksidantov (ti skrbijo za počasnejše staranje celic in zmanjšujejo oksidativni stres v možganih) ter omega 3 maščobnih kislin, ki pomagajo krepiti nevronske membrane.


- V primeru, da sumimo na prve znake demence, se takoj posvetujmo z veterinarjem, saj je zgodnje zdravljenje z ustreznimi pripravki ključno za optimalni učinek. Prav tako poskrbimo za krepitev imunskega sistema. Kar se logistike tiče pa se skušajmo izogibati spremembam doma – ne prestavljajmo pohištva, poskrbimo za nedrseče podlage, čimbolj se držimo ustaljene rutine. Bioritmu lahko pomagamo z izpostavljanjem sončni svetlobi, držimo se ustaljenega urnika sprehodov, če jih kuža ne zmore, ga lahko ven peljemo v vozičku ali mu pomagamo s posebnimi oprsnicami/nosili, ali pa mu pomagajmo na vrt, na sonce in svež zrak, namesto dolgega sprehoda pa mu zgolj delajmo družbo.  

 

Starost s seboj lahko prinese določene tegobe, pomembno pa je, da psa, ki ga doleti demenca, ne prepustimo času in zgolj opazujemo njegovo telesno in umsko pešanje. Morda nam bo težko se sprijazniti s tem, da ima naš stari kuža nekoliko posebne potrebe, s kakšno lužo po stanovanju ali nočnim nemirom, a pomislimo na to, da smo mi ves njegov svet, mi smo se odločili zanj in zanj smo odgovorni, tudi v starosti in bolezni. Dobra oskrba in obilo telesnih in miselnih dejavnosti bodo vsekakor pripomogli, da bo naš kuža dolgo ostajal mladosten. Ko pa pride starost in z njo morebiti tudi demenca, pa imejmo v mislih, da lahko z nekoliko prilagojenim življenjem in nekaj dodatne skrbi ter s pomočjo veterinarskih pripravkov tudi naš dementni starček preživi še kar nekaj kakovostnih in lepih let.

Urša Medvedšek
Foto: Shutterstock

Deli s prijatelji

Komentiraj

Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.