Za skrbnike živali je poleg bolezni ali smrti njihovega ljubljenčka, najbolj stresen dogodek njihova izguba. Kako je potrebno postopati, če se žival izgubi, smo že opisali na naši strani - klik. Poleg vsega naštetega, bi bilo v takšnih primerih zaželeno, da bi se lahko obrnili na prave profesionalce, ki bi nam pri tem pomagali.

V Italiji obstajajo. V mestu Bergamo deluje organizacija "Lovilec živali" (Acchiappanimali), ki se ukvarja z iskanjem in nudenjem pomoči izgubljenim živalim. Ustanovitelja sta tridesetletnika Luca Spinelli in Andrea Granelli, pasja vaditelja, ki sta se v Ameriki izobraževala pri Kat Albrecht, nekdanji policijski vodnici psa, ki je pionirka v znanosti iskanja izgubljenih domačih živali, prava "pet detective".

Luca in Andrea se pri iskanju poslužujeta moderne tehnologije, ki jo gledalci detektivskih nanizank zagotovo poznajo; luminol za odkrivanje krvnih madežev, infrardeče kamere za snemanje ponoči, majhne kamere, ki jo lahko vstavijo v ozke odprtine (posebej primerna za izgubljene mačke), i-pada, na katerem pregledujeta zemljevid ozemlja, če je potrebno tudi analiz DNK.

Navkljub vsej sofisticirani tehnologiji, je pogosto najbolj odločilen njun sodelavec Napoleone, sedemletni irski seter, ki je odličen v iskanju pogrešanih živali. Napoleone je zelo uspešen, ker z navdušenjem išče karkoli, je prijazen do vseh živali in z njegovima vodnikoma ima res tesen odnos, zato lahko Luca in Andrea hitro razumeta, kar jima Napoleon želi sporočiti. Poleg Napoleona se pripravljata tudi mlada Grace in Gastone, pasme "bloodhound".

Kako sploh poteka iskanje? Ko zaskrbljeni skrbniki pokličejo po telefonu, najprej izdelajo profil živali: kako žival zgleda, kakšen karakter ima, njene navade in preference. Analizirajo se razlogi za beg in naredi se oceno, kam in kako daleč je zašla žival. Javnost se opozori z velikimi fluorescenčnimi plakati, ki jih vidi več ljudi. Predvsem pa odidejo na teren, kjer Napoleone lahko ure in ure voha sledi pogrešane živali. Na terenu lahko tudi nastavijo vabe s hrano in namestijo kamere, ki se sprožijo, ko začutijo premikanje ter snemajo, kdo je pojedel vabo.

Najpogosteje iščejo mačke in pse, lotijo pa se tudi iskanja drugih živali. Tako se jim je zgodilo, da je bil njihov prvi rešen primer želva. V kolikor skrbnik pokliče na pomoč do 48 ur po izginotju živali, je verjetnost, da jo bodo našli kar 80 odstotna.

V Sloveniji žal nimamo takšnih detektivov, vendar se iz njihove prakse lahko nekaj koristnega naučimo in upoštevamo, če se naš ljubljenček izgubi:

-          Plakati, ki opozarjajo na izgubljeno žival in jih postavimo ob cesti, naj bodo veliki (format A2) in fluorescenčni. Na njih ne sme biti več kot 5 besed, telefonska številka in slika živali. Na takšen način lahko dosežemo tudi 2000 in več oseb.

-          Na zadnje steklo skrbnika izgubljene živali lahko z debelimi flomastri napišemo obvestilo o pogrešani živali, kar služi kot neke vrste mobilna reklama in tako spet dosežemo večje število ljudi.

-          Po 48 urah se izgubljen pes "preklopi v divji način delovanja". Nekako odloži preteklost. Zato se lahko zgodi, da ko skrbnik takega psa zagleda in steče proti njemu, se pes ustraši in zbeži. Skrbniki napačno pomislijo, da jih pes ne mara. V takih primerih mora skrbnik ostati miren in pustiti psu, da se mu sam približa in prepozna vonj.

-          Po 7 dnevih bega se navadno pes ustali na nekem ozemlju, kjer ima dostop do hrane.

-          Mačke, še posebej notranje, se navadno skrijejo tam, kjer ne bi nihče pomislil, ampak zelo blizu ali celo znotraj doma in ne dajo glasu od sebe.

Spletna stran Acchiappanimali