Vprašanje bralke Petre: Mojemu psu so diagnosticirali Cushingov sindrom. Kaj je privedlo do te bolezni, je to značilno za posamezne pasme psov? Gre za nevarno bolezen?

Odgovor: Pri Cushingovem sindromu (hiperadrenokorticizem) gre za skupek kliničnih znakov, ki so posledica povečane količine kortizola (glukokortikoida) v telesu živali. Kortizol pa vpliva na različne organske sisteme, zato so znaki te bolezni lahko zelo različni.

Večinoma gre za povečano izločanje iz nadledvične žleze, lahko pa je izvor tudi pri velikem dajanju zdravil, ki vsebujejo glukokortikoide. Nadledvična žleza lahko samostojno začne proizvajati večje količine hormona (t.i. periferni hiperadrenokorticizem) ali pa jo k temu spodbuja hipofiza (t.i. centralni hiperadrenokorticizem). 

V večini primerov gre za tumor na hipofizi, ki začne izločati velike količine hormona za spodbujanje nadledvične žleze, da proizvaja večje količine kortizola. Redkeje nadledvična žleza samostojno proizvaja povečano količino hormona, to se zgodi, ko je na njej prisoten tumor.

Cushingov sindrom je eno izmed pogostejših hormonskih (endokrinih) obolenj pri psu. Pogosteje se pojavlja pri pasmah kot so: pudli, jazbečarji, bostonski terierji, nemški ovčarji in beagli. Niso pa izključene ostale pasme. Obolijo psi srednjih do starejših let. 

Nezdravljen cushing sindrom počasi napreduje in nima dobre prognoze. Če se zdravi, je prognoza boljša. Povprečna življenjska doba pri zdravljenju je 2 leti. Je pa odvisna od tega, kdaj je žival obolela, kako močno je bolezen že poškodovala sam organizem,  kakšne so pridružene bolezni , ali gre za maligni oz. benigni tumor in mesto tumorja.

Bernarda Kokovnik, dr. vet. med.

Veterinarska postaja Kočevje d.o.o.

Fotografija je simbolična: Dreamstime